Brušen kamen
Surov kristal
Aleksandrit je krizoberil (BeAl₂O₄) z izjemnim optičnim pojavom menjave barv: živo zelen pri dnevni svetlobi, rdečkasto-vijoličen pri žarnici. Ta pojav — imenovan »alexandrite effect« — je posledica selektivne absorpcije svetlobe s kromom, ki absorbira valovne dolžine, pri katerih sta človekov vid in svetlobni spekter uravnoteženi med rdečo in zeleno. Odkrit leta 1830 v Uralu, poimenovan po carju Aleksandru II.
Barve
Klikni barvo za opis in fotografijo
Oblike in rezi
Klikni rez za opis
Primernost za nakit
Nahajališča
Rusija (Ural, rudnik Tokovaya) · Šrilanka · Brazilija (Minas Gerais) · Tanzanija · Indija
Zgodovina
Aleksandrit je bil odkrit leta 1830 v Uralskem gorstvu v Rusiji — po tradiciji na rojstni dan bodočega carja Aleksandra II, po katerem je kamen dobil ime. Barvi, ki jih kaže — zelena in rdeča — sta bili imperijske barve Rusije, kar mu je dalo simbolni pomen.
Po GIA je aleksandrit sorta krizoberila (BeAl₂O₄), ki dobi svojo edinstveno lastnost spremembe barve od kromovega elementa: v dnevni svetlobi absorbira rdečo in seva zeleno; pri žarnici naredi obratno. Isti krom, ki barva rubine rdeče, tukaj v drugačnem mineralnem okolju povzroča zeleno.
Danes aleksandrit pridobivajo v Braziliji (Hematita — odkrit 1987), Šrilanki, Zimbabveju in Tanzaniji. Uralske jame so danes praktično izčrpane; pristni uralski primerki so redki muzejski in dražbeni predmeti.
Podrobnosti
Optika menjave barv: Aleksandrit absorpbira svetlobo v srednje-zelenem delu spektra in propušča rdečo in zeleno. Dnevna svetloba (bogata z zeleno) dá kamnu zeleno barvo; žarnica (bogata z rdečo) dá rdečo-vijolično. Intenzivnost menjave barv (»color change factor«) je eden glavnih kakovostnih parametrov: šibka, zmerna, močna, izjemna. Najboljši uralski primerki imajo popolno menjavo (100%) — od intenzivno zelene do intenzivno rdeče.
Uralski aleksandriti: Rudnik Tokovaya v ruralskem Uralu je bil edini zanesljivi vir do sredine 20. stoletja. Uralski primerki so legendarne kakovosti — intenzivno emerald zelena pri dnevni svetlobi, intenzivno purpurno-rdeča pri žarnici. So med najdražjimi barvnimi kamni na svetu; primerki nad 3 ct so izjemno redki.
Moderni aleksandriti: Po izčrpanju uralskega rudnika so postala primarna nahajalj Brazilija, Šrilanka in Tanzanija. Brazilski kamni so pogosto večji a z manj dramatično menjavo barv. Šrilankanski so včasih brezbarvno-sivkasto-zeleni z rdečkasto menjavo.
Sintetični aleksandrit: Sintetični aleksandriti so dostopni od 1960ih. Chatham in Kyocera proizvajata visokokakovostne sintetike, ki so kemično identični naravnim. GIA certifikat loči naravne od sintetičnih. Na trgu je mnogo »simulantov« — npr. barvo-spreminjajoče steklo ali sintetični korund, ki NI aleksandrit.
Cena: Vrhunski naravni uralski aleksandrit (nad 3 ct, izjemna menjava) je med najdražjimi kamni na svetu — prehiteva diamante in rubine iste karatne teže.
Redkost
Po GIA je aleksandrit eden od najredkejših in najdragocenejših fenomenalnih draguljev na svetu. Visokokakovostni primerki z intenzivno spremembo barve (zelena pri dnevni svetlobi → rdeča pri žarnici) in težo nad 1 kt so izjemno redki in dosegajo cene, primerljive z rubini in safirji primerljive kakovosti.
Originalni uralski aleksandriti z jasnim dokumentiranim izvorom so absolutni premijum. Večina sodobne ponudbe prihaja iz Brazilije (Hematita in Alexandria), Šrilanke in Zimbabveja — a uralska kakovost z intenzivnostjo spremembe barve je redko dosežena.
Sintetični aleksandrit (Chatham, Kyocera) je na trgu pogost in vizualno prepričljiv — GIA certifikat je za kupca obvezen, da loči naravnega od sintetičnega.
Zanimivosti
"Podnevi smaragd, ponoči rubin" — tako so opisali aleksandrit v carski Rusiji. Ta metafora natančno povzema dramatično spremembo barve od zelene pri sončni svetlobi do rdeče pri luči žarnice.
Aleksandrit je eden od treh kamnov, ki kažejo hkrati spremembo barve in chatoyancy (mačje oko) — to se zgodi, ko naravno orientirana vključila rutil tvorijo svilen lesk vzporedno z osjo, kamen pa hkrati kaže spremembo barve od zelene do rdeče. Takšni primerki so med najredkejšimi dragulji na svetu.
GIA razvršča aleksandrit v isto skupino krizoberila kot mačje oko (chrysoberyl cat's eye) — oba sta BeAl₂O₄, razlika je le v tem, ali vsebujeta krom (aleksandrit) ali paralelne vključke za chatoyancy.
Naravni vs sintetični
Sintetični aleksandrit je komercijalno dostopen od 1960-ih let. GIA CS navaja tri pridelovalne metode:
- Czochralski metoda (vlečenje iz taline) — proizvaja visokokakovostne primerke
- Floating zone metoda
- Flux metoda (raztopinska rast) — GIA: »ena od najbolj prepričljivih sintetičnih aleksandritov je flux-grown varianta iz Rusije«
Kyocera Corporation (Japonska) je bila leta 1987 prva, ki je komercijalno pridelala sintetično mačje oko aleksandrit z barvno spremembo — fenomenalni kombinacija, ki je pri naravnem aleksandritu izjemno redka.
Imitanti (NE sintetični aleksandrit, temveč posnemajoči):
- Sintetični korund z barvno spremembo — najpogostejša imitacija; sivkasto modra pri dnevni, vijolična pri žarnici (ne zelena/rdeča kot pravi aleksandrit)
- Sintetični spinel z barvno spremembo
- Stekleni doublet z barvnim filtrom
Za kupce: GIA certifikat je obvezen — pravi naravni aleksandrit mora imeti laboratorijsko potrdilo izvora. Sintetični se prodaja zakonito, a mora biti označen. Barvni simulanti (sintetični korund) se včasih prodajajo brez razkritja.
Treatment
Aleksandrit je eden od redkih dragocenih kamnov, ki se praktično nikoli ne zdravi. Naravna barva je izjemno stabilna. GIA certifikat potrdi naravni izvor in odsotnost zdravljenja. Primarna prevara je prodaja sintetičnih aleksandritov ali simulantov kot naravnih.
Optični fenomeni
Chatoyancy
Chatoyancy (mačje oko)
Chatoyancy, znan tudi kot »mačje oko«, je optični pojav, pri katerem svetloba ustvari svetlečo svetlobno črto, ki se premika po površini cabošona — podobno kot mačje zenica. Najlepši primeri so berilovo mačje oko (Cymophane), aleksandritovo mačje oko in tigrovo oko. Pojav je izrazitejši pri eni, ostri, vzporedni svetlobni liniji.
Color Change
Sprememba barve
Sprememba barve je redek pojav, pri katerem kamen kaže različno barvo pod različnimi vrstami svetlobe. Aleksandrit je absoluten standard: čisto zelen pri dnevni svetlobi, živo rdeč pri svetlobi žarnice. Nekateri safirji menjajo barvo od modre do vijolično-rdeče. Tanzanit kaže spremembo med modro in vijolično glede na kot opazovanja.
Pleochroism
Pleokroizem
Pleokroizem je lastnost nekaterih kristalov, da kažejo različno barvo, ko jih gledamo iz različnih kristalografskih smeri. Aleksandrit kaže tri barve (trikromatizem): zeleno, rjavo-rdečo in vijolično. Tanzanit ima izrazit trikromatizem: modro, vijolično in rdečkasto-rjavo. Kunzit kaže roza, vijolično in brezbarvno. Pleokroizem je posledica anizotropnih optičnih lastnosti nekubičnih mineralov.
Nega in vzdrževanje
Trdota 8,5 je odlična — med trdnejšimi barvnimi kamni. Čistite z blagim detergentom in mehko krtačko. Ultrasound je varen. Barva je stabilna pri normalnih pogojih. Izogibajte se ostrih udarcev vzdolž cepilnih ravnin.
Na kaj paziti pri nakupu