Ametist

Ametist ima trdoto 7, po GIA dobro žilavost in nima razkolnosti (lomi se školjkasto). Primeren je za vse vrste nakita, tudi za prstan. V prstanu za vsak dan je bolj izpostavljen praskam in udarcem kot npr. safir, zato se sčasoma lahko opraska; pri oblikah s konicami (hruška, markiza, triljant) naj okov ščiti konice, npr. prongi (kovinski kremplji, ki držijo kamen) na konicah ali bezel (kovinski okvir). Nakit z ametistom hranite ločeno od drugega nakita in ga ne puščajte dlje časa na soncu ali pod močnimi lučmi. Pred delom z gospodinjskimi čistili ga snemite; po GIA ga poškodujejo fluorovodikova kislina, amonijev fluorid in alkalne raztopine.

Čiščenje: topla milnica in mehka krtačka. Po GIA je ultrazvočni čistilnik za neobdelan ametist navadno varen, CIBJO pa ga svetuje uporabljati previdno; za kamne z zapolnjenimi razpokami ali barvane kamne ni primeren. Parnega čiščenja ne priporočamo.

Vročina in popravila: ametist ne prenese vročine in nenadnih temperaturnih sprememb: barva se lahko spremeni ali izgine, kamen lahko poči. Zlatar ga pred spajkanjem ali prilagajanjem velikosti prstana z gorilnikom zaščiti ali vzame iz okova.

Ametist je ime sorte, mineral pa je kremen. Ime velja za vijolično do rdečkasto vijolično sorto kremena; natančne meje proti skoraj brezbarvnemu ali sivkastemu kremenu ne določa noben standard. Po CIBJO je vedno pravilno tudi ime minerala z barvo, npr. vijolični kremen.

Trgovska imena in kaj v resnici pomenijo. V ponudbah boste srečali še imena, ki so le opisi ali zavajajo:

• ·Siberian (sibirski) je ime za najlepšo temno, rdečkasto vijolično barvo. Prvotno je označevalo ametist z Urala v Rusiji, glavni vir do 19. stoletja; danes ga uporabljajo za barvo ne glede na poreklo.
• ·»Zambian« in »African« po GIA nekateri trgovci uporabljajo za najvišji razred barve, ne glede na poreklo.
• ·Rose de France je ime za svetel lila ametist. Ni standardizirano; po GIA se isto ime uporablja tudi za rožnat sintetični spinel, ki posnema bled ametist.
• ·»Zeleni ametist« je praziolit (zeleni kremen), večinoma segret ametist z nekaterih nahajališč, npr. Montezuma v Braziliji. Ni ametist, saj je ametist po definiciji vijoličen.
• ·»Pink amethyst« (rožnati ametist) je rožnat kremen iz geod v Patagoniji (Argentina), na trgu od leta 2017. Po definiciji CIBJO rožnat kremen ni ametist.
• ·Ametrin (v Boliviji tudi bolivianita) je dvobarvni kremen z ametistnimi in citrinskimi conami v istem kamnu. Po GIA so najbolj cenjeni kamni s približno enakim deležem obeh barv in ostro mejo.
• ·Marabá, Four Peaks in Thunder Bay so imena nahajališč (Brazilija, Arizona, Kanada) in pomenijo dejansko poreklo.

Sintetični ametist je v laboratoriju izdelan kremen z enako sestavo in lastnostmi kot naravni ametist. Na trgu nakita je od 1970-ih let; izdelujejo ga predvsem v Rusiji in na Kitajskem. Raste v zaprti jekleni posodi (avtoklavu) iz vroče vodne raztopine, vijolično barvo pa dobi z obsevanjem po rasti. Po CIBJO se imenuje samo »sintetični ametist«.

Z refraktometrom ali tehtnico ga od naravnega ne ločimo, pod povečavo pa le del sintetičnih kamnov. Starejši sintetični ametist nima brazilskih dvojčkov, ki so značilni za naravni ametist; od konca 1980-ih in v 1990-ih pa izdelujejo tudi sintetični ametist z njimi, zato dvojčičenje ni več dokaz naravnega izvora. Laboratorij ju loči z mikroskopom (dvojčičenje, rastne strukture, vključki), z infrardečo spektroskopijo in po potrebi z analizo sledov prvin (LA-ICP-MS); pri posameznih kamnih izvor tudi laboratorij lahko pusti nedoločen.

Sintetični ametist včasih pomešajo med naravne kamne v partijah, tudi že pri izvoru. Po podatkih laboratorija AGTA je bilo od januarja 1999 do julija 2000 med 2791 preizkušenimi ametisti, ponujenimi kot naravni, 472 sintetičnih (okoli 17 %).

Imitacije ametista:

• ·Steklo je stara in še vedno navzoča imitacija ametista in ametrina. Je enolomno, ima nižji lomni količnik in gostoto ter pogosto mehurčke, zato ga gemološki preizkus hitro razkrije.
• ·Barvan kremen (po GIA): brezbarven kremen, pogosto prej razpokan s segrevanjem in hitrim ohlajanjem, obarvajo vijolično, da posnema ametist; barvilo se pod povečavo vidi v razpokah. Po CIBJO se tak kamen imenuje po dejanskem materialu z navedbo obdelave (barvan kremen), ne ametist. Po GIA barvajo tudi svetel ametist slabše kakovosti; tudi to obdelavo je treba razkriti.
• ·Sintetični spinel rožnate barve (po GIA) posnema svetel ametist in se prodaja tudi pod imenom Rose de France.

Barvno so ametistu podobni tudi drugi naravni kamni, npr. safir, tanzanit, skapolit, fluorit in apatit (po GIA). Ločimo jih z gemološkimi meritvami, ne po barvi; ametist je npr. pri enaki velikosti precej lažji od safirja.

Ametist nastaja pri razmeroma nizkih temperaturah iz vročih vodnih raztopin. Največ ga je v dveh vrstah nahajališč. Prve so geode v bazaltnih lavah kotline Paraná na jugu Brazilije (Rio Grande do Sul, okolica Ametista do Sul) in na severu Urugvaja (Artigas). Bazalti so stari okoli 130 do 135 milijonov let (zgodnja kreda); ametist je v votlinah kristaliziral pozneje, po večini raziskav pri temperaturah pod okoli 100 do 120 °C. Druge so žile in razpoke v kamninah, npr. v Zambiji (Mapatizya na jugu države), v zvezni državi Pará na severu Brazilije (Marabá), v Arizoni (Four Peaks) in v Kanadi (Thunder Bay).

Brazilija je največji dobavitelj ametista; večino dajeta zvezni državi Rio Grande do Sul in Pará, ametist kopljejo tudi v Minas Gerais in Bahii. Urugvajski ametist ima po GIA bogato barvo tudi v majhnih velikostih, pogosto pa izrazite barvne pasove. V Zambiji so ametist odkrili konec 1950-ih let; rudnik Kariba je po GIA eden največjih rudnikov ametista na svetu in je od leta 2019 v celoti v lasti zambijske družbe ZCCM-IH, ki je večinoma v državni lasti. Zambijski ametist je temen že v majhnih velikostih, a pogosto manj čist od brazilskega in s segrevanjem ne postane citrin. V vzhodni Boliviji je rudnik Anahí, glavni vir ametrina. V Maroku (Boudi) kopljejo ametist z značilnimi barvnimi pasovi v obliki peščene ure. Rusija (Ural) je bila glavni vir ametista do 19. stoletja, danes ni pomemben tržni vir.