Citrin

Citrin je bil v antiki med zlatimi in rumenimi dragulji — Rimljani so ga nosili kot talisman za zaščito pred negativnimi mislimi in strupenimi kačami. Ime izhaja iz latinščine "citrus" (limon), po barvi.

V 19. stol., ko so odkrili brazilska ametistna nahajališča v velikih količinah, so začeli ametist segrevati za dobivanje rumene barve — nastalo je ogromno komercialnega citrina. Ta praksa je postala standard in danes velja za industrijsko sprejeto zdravljenje.

"Madeira citrin" je označba za intenzivno rdeče-oranžno barvo (po barvi portvinskega Madera) — to je pri citrinih najcenjenejša barva. Španski citrin s tanko rumenooranžno barvo je znan pod imenom "Palmeira".

Naravni vs. tretirani: Naravni citrini so bledo rumene barve in razmeroma redki. Večina živorumenih do oranžnih citrinov na trgu je ametist, ki je bil žgan pri 470–560°C, kar pretvori vijolično barvo v rumeno. Ta pretvorba je permanentna in sprejeta industrijska praksa. Gemmolog ne more vizualno ločiti naravnega od tretiranega citrina.

Madeira citrin: Najtoplejši, najintenzivnejši citrin — globoko rdeče-oranžno rjava barva spominja na madeirsko vino (po katerem je poimenovan). Izhaja iz Brazilije. Je premijum med citrini.

Ametrin (Bolivianita): Naravna kombinacija ametista in citrina v enem kristalu — nastane le v rudniku Anahi v Boliviji. Pol kamna je vijolično, pol rumeno. Brazilci ga pogosto posnemajo z difuzijo barve, bolivijanski original pa je certificiran.

Razlika med citrinom in topazom: Citrini so pogosto napačno prodajani kot »Brazil topaz« ali »gold topaz« — to so zavajajoča poimenska. Pravi topaz je bistveno trdnejši (8) in ima drugačno kristalno strukturo. Refraktometer loči oba.

Naravni citrin je po GIA izjemno redek — pri čemer je to ena od najpomembnejših informacij, ki jih GIA CS ponavlja pri opisu citrina. Velika večina komercialnega citrina (verjetno nad 95 %) je termično tretiran ametist ali dimni kvarc, ki je spremenil barvo s segrevanjem.

Naravni citrin prihaja iz Bolivije, Španije, Madagaskarja, Mehike in Urugvaja. Bolivija je edini znani vir naravnega ametrina (kombinacija naravnega citrina in ametista v enem kristalu — iz rudnika Anahi).

Kljub naravni redkosti cena citrina ne odraža te redkosti — trg ga obravnava enako kot tretiranega, kar pomeni, da je za kupca, ki razume razliko, naravni citrin vrednostna anomalija.

Citrin in ametist sta fizikalno isti mineral (SiO₂ — kvarc); razlika je izključno v kemijski sestavi sledov: ametist vsebuje Fe³⁺ (ferric iron), ki dá vijolično barvo; citrin vsebuje Fe²⁺-Fe³⁺ kompleks ali Fe³⁺ v drugačnem stanju, ki dá rumeno.

Ko je ametist segret na 400–500°C, se Fe³⁺ reducira in barva se pretvori iz vijolične v rumeno — postane citrin. Ko citrin segrejemo do 600°C, barva izgine. To je reverzibilen kemijski proces, ki ga industrija izkorišča za množično produkcijo citrina iz cenejšega ametista.

Bolivianski ametrin je edini kamen na svetu, ki naravno kaže dve barvi v enem kristalu — vijolično (ametist) in rumeno (citrin). To nastane pri kristalizaciji, ko se temperatura v rudniku Anahi naravno niha med optimalnima vrednostima za obe barvi hkrati.

Citrin nima sintetičnega ekvivalenta v pravem pomenu besede, ker je večina komercialnega citrina dejansko termično tretirani ametist ali smoky quartz. GIA CS potrjuje: segrevanje ametista pri 470–560°C ga pretvori v rumeno-oranžno barvo citrina. Ta proces je permanenten, industrijsko standardiziran in se v industriji ne smatra za »ponaredek«.

Sintetični ametist (ki ga nato segrejemo v citrin) obstaja — hidrotermalično pridelan; kemično identičen naravnemu. Sintetični citrin iz sintetičnega ametista je torej dvojno »laboratorijsko« poreklo.

Gemmolog ne more vizualno ločiti naravnega citrina od tretiranega ametista ali naravnega od sintetičnega. Razlika se potrdi z laboratorijsko analizo (GIA certifikat).

Za kupce: vrednost naravnega citrina ni bistveno višja od tretiranega — oba sta legitimna in sprejeta na trgu. Previdnost pri »rainbow citrinih« s prevleko (coating), ki se obrabi.