Brušen kamen
Surov kristal
Opal je edinstven mineraloid — amorfna oblika hidratiziranega kremenovega dioksida (SiO₂·nH₂O). Njegova edinstvena lastnost je »play of color« (igra barv) — optični pojav, pri katerem kamen prikazuje mavrico gibajočih se barv. Nastane s sedimentacijo koloidnih kremenčevih kroglic v praznine v kamnini, ki nato difrakcirajo svetlobo.
Barve
Klikni barvo za opis in fotografijo
Oblike in rezi
Klikni rez za opis
Primernost za nakit
Nahajališča
Avstralija (Lightning Ridge, Coober Pedy, Andamooka) · Etiopija (Welo) · Mehika (Jalisco, Querétaro) · Brazilija
Zgodovina
Plinij Starejši je v Naturalis Historia (75 n. št.) napisal: "Nekateri opali nosijo v sebi takšno igro barv, da so enakovredni najglobljim in najbogatejšim barvam slikarjev." Poimenoval ga je "Pandora", "Luč sveta" in "Cesarica". V starem Rimu je bil opalus sinonim za "dragulj" sploh.
Opal je bil v 19. stol. pri Rimljanih toliko cenjen, da je sen. Marc Antony domnevno izpodil senatorja Nonjusa iz Rima, ker ni hotel prodati opala, ocenjenega na vrednost 2 milijonov sestercijev. Nonjus je raje šel v izgnanstvo, kot da bi prodal kamen.
Črnina opala in poverje: roman "Anne of Geierstein" Walterja Scotta iz leta 1829 je sprožil napačno prepričanje, da je opal nesrečen — Lady Hermione je imela opal, ki je spremenil barvo in razpadel ob stiku z blagoslovljeno vodo. Prodaja opalov je po izidu knjige padla za 50 % v petih letih.
Podrobnosti
Fizika igre barv: Opal sestavljajo pravilno razporejene mikroskopske kroglice kremena (150–400 nm). Svetloba se interferira in difrakcira med kroglicami ter se razcepi v barvni spekter. Velikost kroglic določa barvo: manjše → modra/vijolična; večje → rdeča/oranžna. Opali z rdečo barvo v igri so najredkejši in najdražji.
Črni opal (Lightning Ridge): Najdragocenejša sorta — temna osnova (»black body tone«) dramatično poudari kontrast igre barv. Lightning Ridge, Nova Južna Wales, Avstralija, je edino nahajalj pravih črnih opalov visoke kakovosti. Cene dosegajo rekordne vrednosti; »Aurora Australis« (180 ct) je bil ocenjen na 1 milijon AUD.
Kristalni opal: Prozoren do polprozoren; igra barv je vidna skozi ves kamen. Coober Pedy in Andamooka sta glavna vira.
Beli opal: Mlečno bela osnova; najpogostejši in najdostopnejši. Igra barv je manj kontrastna kot pri črnem.
Etiopski opal (Welo): Odkriti v 2008. Pogosto kristalni do polprozorni z izjemno intenzivno igro barv. Posebna lastnost: hidriranje — v vodi postanejo bolj transparentni (»hydrophane«). Cenejši od avstralskih, pogosto odlična vrednost.
Ognjeni opal (Fire opal): Iz Mehike — oranžna do rdeča osnova barva BEZ igre barv (ali z minimalno). Njegova vrednost temelji na barvi osnove, ne igri. Je edini opal, ki se bruša v facetiran brus (ne kabošon).
Vsebnost vode: Opal vsebuje 3–21% vode v strukturi. Izsušitev lahko povzroči razpoke (»crazing«) — to je eno od tveganj pri tem kamnu.
Redkost
Visokokakovosten črni opal z intenzivno igro barv (play-of-color) je eden najredkejših in najdragocenejših draguljev na svetu. Lightning Ridge v Novem Južnem Walesu, Avstralija, je edino nahajališče fine kakovosti črnega opala — tam ga pridobivajo s ročnim kopanjem drobni neodvisni rudarji.
Boldrino (boulder opal) iz Queenslanda, Avstralija, je prav tako premijum in edinstven — opal raste v žilicah vzdolž temnega železnega kamna, kar da naraven kontrastni ozadje.
Etiopski opal (Welo, odkrit 2008) je spremenil trg: je bolj dostopen in pogosto kaže živo igro barv, a je manj stabilen (vpija vodo — "hydrophane opal").
Zanimivosti
Opal ni mineral v klasičnem pomenu — je amorfna oblika kremena (SiO₂·nH₂O). Vsebuje 3–20 % vode, ki je vezana v mikroskopski mrežici kremenih kroglic premera 150–400 nanometrov. Ko svetloba zadane to mrežico, se ukloni in razprši v barvni spekter — to je play-of-color.
Nobena dva opala nista enaka — vsak ima edinstveno igro barv. To je posledica naključne orientacije kremenih kroglic med kristalizacijo. Celo enak opal pokaže različne barve, ko ga zavrtimo.
Avstralija priskrbi ~95 % svetovne produkcije opalov. Vendar, čeprav je produkcija velika, so kakovostni kamni (posebej črni opal Lightning Ridge) izjemno redki.
Naravni vs sintetični
Sintetični opal je komercialno dostopen od 1970-ih let. Najpomembnejši pridelovalci:
- Gilson opal (Pierre Gilson, Francija, 1974) — prvi komercialni sintetični opal; prideluje se s sedimentacijo sintetičnih kremenovnih kroglic; igra barv je izjemno intenzivna
- Kyocera (Japonska) — prideluje sintetični opal z igro barv
GIA loči sintetični opal od naravnega z mikroskopijo: sintetični opal ima značilni »kolumnarni« ali »mrežasti« vzorec kroglic, ki ga v naravnem opalu ni. Naravni opal ima bolj nepravilno, »organsko« razporeditev.
Imitacije (niso sintetični opal, temveč imitanti):
- Opal dublet — tanek rezanec pravega opala nalepljen na temno osnovo (oniks, steklo) za imitacijo črnega opala; nižja vrednost od solid opala
- Opal triplet — dublet z dodatno kristalno plastjo na vrhu za zaščito
- Laboratorijsko obarvano steklo z igro barv
Za kupce: GIA certifikat loči naravni od sintetičnega. Solid opal je premijum; dublet in triplet morata biti razkrita in sta bistveno cenejša.
Treatment
Opali so pogosto impregnrani s plastiko (Opticon) ali oljem za izboljšanje stabilnosti in zmanjšanje vidnosti razpok. Dim-smoking (kajenj) umetno potemni osnovo za imitacijo črnega opala. Doublet (tanek opal na temni osnovi) in triplet (doublet s kristalnim pokrovom) so legitimne a cenejše alternative, ki morajo biti razkrite.
Optični fenomeni
Play of Color
Igra barv
Igra barv je spektakularen optični pojav, edinstveno za opale, pri katerem kamen kaže žive spektralne barve — rdeče, zelene, modre, rumene in vijolične — ki se menjajo in premikajo z zasukom kamna ali svetlobnega vira. Dragoceni opali iz Coopera Pedyja v Avstraliji kažejo polno spektralno paleto z rdečo, ki je najredkejša in najdražja barva. Ognjeviti opal iz Mehike pa ima gorečo oranžno osnovo brez igre barv.
Fluorescence
Fluorescenca
Fluorescenca je pojav, pri katerem kamen absorbira nevidno UV svetlobo (ultravijolično) in jo takoj re-emitira kot vidno svetlobo drugačne barve. Burmanski rubini fluorescirajo živordeče pod UV svetlobo — to izjemno poveča njihov videz in vrednost. Mnogi diamanti fluorescirajo modro, kar je pri nekaterih kupcih zaželeno (v razpršeni dnevni svetlobi dajo modro-belo barvo), pri drugih pa nezaželeno (pri žarnicah daje »oily« videz). Smaragdi pogosto fluorescirajo rdeče.
Nega in vzdrževanje
Opal zahteva posebno skrb. Trdota 5,5–6,5 ga naredi krhek. Vsebnost vode pomeni: izogibajte se temperaturnim šokom, sušnim okoljem in direktni sončni svetlobi — razpoke (crazing) so nepovratne. Nikoli čistite z ultrasoundom ali kemikalijami. Čistite samo z mehko vlažno krpico. Shranjujte v vlažnem okolju (skupaj z majhno posodico vode ali vlažno vato v zaprtem škatle). Odložite pred kopanjem, čiščenjem, športom.
Na kaj paziti pri nakupu