Peridot

Egipčani so peridot kopali na otoku Zabargad (danes Šajazatija) v Rdečem morju že pred 3500 leti — ta lokacija je eden od najstarejših draguljarskih rudnikov na svetu. Stari Egipčani so ga imenovali "kamen sonca" in verjeli, da prepreči temoto noči; za zaščito so ga nosili v zlati okovini.

Rimljani so peridot imenovali "topaz" (kar je izvor kasnejše zmede med različnimi kamni v antiki). Stari opisi "emeraldov" na Kleopatrini zbirki so bili verjetno peridoti — Egipt je bil vir obeh.

Otok Zabargad je bil izgubljen za Zahodom za dolgih 1500 let in ponovno odkrit v 19. stol. Danes ga upravlja egiptovska vlada, a rudnik je večinoma neaktiven. Sodobno komercialno pridobivanje peridota poteka v Pakistanu in Arizonski rezervatu.

Geološki izvor: Peridot nastane v Zemeljskem plašču pri visoki temperaturi in tlaku — izvrže ga vulkanska aktivnost. Najdemo ga v mafičnih in ultramafičnih magmatskih kamninah (bazalt, kimberlit). Havajski vulkanski pesk vsebuje mikroskopske peridotne kroglice (olivin je pogosta mantelna kamnina).

Meteoriti in vesolje: Peridot je bil odkrit v pallasitnih meteoritih (kovinski meteoritni z olivinskimi kristali). Asteroid Ryugu, ki ga je japonska sonda Hayabusa2 analizirala, vsebuje olivin. Mineral je eden od najpogostejših v solarnem sistemu.

Kleopatra in Zabargad: Egipčanski otok Zabargad (St. John's Island) v Rdečem morju je bil rudnik peridota že 3500 let pred n. š. Stari Egipčani so ga imenovali »kamen sonca«. Ker sta bili barvi peridota in smaragda zamešani v antiki (oba zelena), obstaja teorija, da je Kleopatra nosila peridote.

Pakistanski peridot: Visoke gore Kaghan Valley (nad 4000 m) v Pakistanu producirajo nekatere od najlepših modernih peridotnih kristalov — olivno zeleni do živorumeno-zeleni z izvrstno prosojnostjo. Primerki so pogosto večji in bolj intenzivno zeleni od san carlos primerkov.

San Carlos peridot: Najdišče na rezervatu Apache Indijancev v Arizoni, ZDA, je eden vodilnih virov. Manjši kamni (tipično pod 5 ct) z odlično barvo.

Peridot je v dostopnih karatnih teža razmeroma pogost (Arizona, Kitajska, Egipt — otok Zabargad), a visokokakovostni kamni z intenzivno olivno zeleno barvo in čistostjo nad 5 kt so redkejši.

Pakistanski peridot iz Himalajskih gora (nad 4500 m nadmorske višine) prinaša kristale, iz katerih je mogoče brusiti kamne nad 50 kt — taki primerki so cenjeni med zbiralci. Arizona (rezervat San Carlos, Apache) je največji komercialni vir a tipično za kamne pod 1 kt.

Posebnost med vsemi dragulji: peridot je bil najden v meteoritih — posebej v palasitnih meteoritih, kjer olivin (mineral peridota) tvori kristale znotraj kovinskega matriksa. Tak "meteorni peridot" je izjemno redek zbiralski predmet.

Peridot je eden redkih draguljev, ki prihaja v eni sami barvi — olivno zeleni. Intenzivnost barve je odvisna od vsebnosti železa: več Fe = temnejša, bolj olivna barva; manj Fe = svetlejša, bolj rumenkasta. Barve ni mogoče spremeniti s termičnim zdravljenjem.

Meteorni peridot (iz palasitnih meteoritov) je edini dragulj, ki ni zemeljskega izvora. Paласiti so izjemno redka vrsta meteorita (le ~1 % vseh meteornih padcev) in vsebujejo olivin kristale v nikljevem jeklu. Ti kristali so bili po GIA del vesolja, preden je obstajala Zemlja.

Peridot se lahko raztopi v klorovodikovi kislini (HCl) — to je edinstvena lastnost med dragocenimi kamni. Preizkus s kislino je eden od načinov ločevanja od imitatorjev, čeprav ta metoda uniči kamen.