Brušen kamen
Surov kristal
Spinel je mineral magnezijev aluminat (MgAl₂O₄) s kubično kristalno zgradbo. S trdoto 8, dobro žilavostjo in močnim sijajem je primeren za vsak kos nakita. Najbolj cenjene so žive rdeče, roza in kobaltovo modre barve. Velike rdeče spinele so stoletja imenovali balas in jih imeli za rubinu podobne kamne; kot samostojen mineral so spinel ločili konec 18. stoletja, v 19. stoletju pa se je izkazalo, da so spineli tudi številni slavni »rubini«. Večina spinelov na trgu ni obdelana.
Spoznaj spinel
Barve
Čisti spinel je brezbarven; barvo mu dajejo sledi kroma (rdeča, roza), vanadija (oranžna), železa (modra, vijolična, siva, vse do črne) in kobalta (živo modra). Barve niso enako pogoste: vijoličnih, sivkastih in sivkasto modrih spinelov je največ, rdečih in kobaltovo modrih malo. Spinel nima pleohroizma, zato njegova barva ni odvisna od smeri v kristalu. Naravni brezbarvni in rumeni spineli so redki; brezbarvni spinel na trgu je pogosto sintetični.
Klikni barvo za opis in fotografijo
Oblike in brusi
Napotki za spinel
Kristali spinela so oktaedri, pogosti pa so tudi sploščeni dvojčki (makle), iz katerih brusilci navadno brusijo plitve kamne z velikimi tablami in okni, da ne izgubijo preveč mase. Kako take kamne presojamo, piše pri »Kakovost in nakup«. Ker spinel nima pleohroizma, kamna ni treba usmerjati po barvi. Večina kakovostnih spinelov je brušena v prostih merah, komercialne kakovosti pa pogosteje v standardnih. Najlepše oktaedre, npr. iz Mogoka, vdelajo v nakit tudi nebrušene.
Klikni brus za opis
Nošenje in nega
Ocene veljajo za neobdelan kamen.
Spinel ima trdoto 8 in dobro žilavost, zato je primeren za vsak kos nakita, tudi za prstan za vsak dan. Nima izrazite razkolnosti, ob močnem udarcu pa se lahko okruši; najbolj ranljive so konice in ostri vogali. Diamant, rubin in safir so trši in ga lahko opraskajo, zato spinelov nakit hranite ločeno. Na svetlobi in kemikalijah je obstojen.
Čiščenje: topla milnica in mehka krtačka. Ultrazvočni in parni čistilniki so po GIA za spinel običajno varni, nevarni pa so pri kamnih z razpokami; CIBJO za ultrazvok svetuje previdnost. Spinel s polnilom v razpokah (olje, smola) čistimo samo s toplo milnico ali vlažno krpo, brez ultrazvoka, pare, topil in vročine.
Pri popravilu nakita: močna vročina lahko spremeni barvo spinela; v poskusih se je spremenila že pri okoli 800 do 1000 °C. Zlatar zato kamen pred močnim segrevanjem zaščiti ali ga vzame iz okova.
Nakup
Kakovost in nakup
- Barva je najpomembnejša. Po GIA je najbolj cenjen rdeči spinel, sledijo kobaltovo modri, živo roza in živo oranžni; vijolični, modrikasto vijolični in sivkasto vijolični (lavender) so manj iskani. Rjavkast ali sivkast priokus in temen ton vrednost znižajo.
- Čistost: spineli so pogosto razmeroma čisti in zelo prozorni; kamni brez s prostim očesom vidnih vključkov so vrednejši. Značilni vključki so drobni oktaedrski kristali in negativni kristali ter »prstni odtisi« (delno zaceljene razpoke).
- Brus: iz sploščenih dvojčkov brusijo plitve kamne z velikimi tablami in okni, da ohranijo maso; plitek kamen z oknom ima manj sijaja. Večje kamne dobre barve je po GIA smiselno presojati po celotni lepoti, ne le po proporcih.
- Masa: ponudba lepih rdečih, roza in modrih spinelov nad 5 ct strmo upade, cena na karat z velikostjo močno naraste. Velikost je odvisna od nahajališča: Tadžikistan in Mahenge dajeta tudi kamne nad 50 ct, Man Sin (Mogok) in Luc Yen večinoma majhne.
- Poreklo: imena krajev (Mogok, Mahenge, burmanski spinel) niso sorte; po CIBJO se smejo uporabiti le za kamne, ki so res od tam. Poreklo je mnenje laboratorija in samo po sebi ne pomeni kakovosti.
- Poročilo priznanega laboratorija potrdi, da je spinel naraven, ali je obdelan, in po želji poreklo. Smiselno je pri kobaltovo modrem ter dražjem rdečem in roza spinelu.
- Trg: povpraševanje po spinelu in njegove cene v zadnjih dveh desetletjih rastejo; po GIA (2018) povpraševanje po najlepših kamnih pogosto presega ponudbo.
- Obdelave je treba razkriti (glej Obdelave).
Kaj vprašati pred nakupom
- Ali je spinel naraven ali sintetičen?
- Ali je obdelan: segret, s polnilom v razpokah ali z difuzijo kobalta ali niklja?
- Pri modrem spinelu: ali poročilo potrjuje kobaltov spinel po merilih LMHC?
- Če prodajalec navaja poreklo, npr. Mogok ali Mahenge: kateri laboratorij ga je potrdil?
- Ali ima kamen razpoke ali okno (svetlejšo, izprano sredino)?
Kako se spineli imenujejo?
Po CIBJO se spinel imenuje »spinel«, po potrebi z barvnim pridevnikom (npr. rdeči spinel, roza spinel); spinel brez pridevnika je vedno naraven. Posebej poimenovane so tri sorte: kobaltov spinel (cobalt spinel, po LMHC od leta 2025 natančno opredeljen), gahnospinel (s cinkom bogat, navadno temno moder in redek) in pleonast ali črni spinel. Spinel, vzgojen v laboratoriju, se mora imenovati sintetični spinel.
Trgovska imena in kaj v resnici pomenijo. V ponudbah in v zgodovinskih opisih boste srečali še imena, ki so le opisi ali zavajajo:
- Balas (balas ruby) je zgodovinsko ime za svetlo rdeče do roza kamne, predvsem spinele iz Badahšana v Srednji Aziji; v srednjem veku so tako imenovali tudi nekatere roza safirje. Za opis spinela danes ni primerno, ker združuje imeni dveh kamnov.
- Ruby spinel in spinel ruby zavajata, ker združujeta imeni dveh kamnov; pravilno je rdeči spinel.
- Jedi je trgovsko ime za neonsko roza do rdeče spinele iz Mjanmara (glej Roza); ni del uradnega izrazoslovja.
- Hot pink, neon in lavender so opisi barve (živo roza, sivkasto vijoličasta), ne sorte.
- Imena krajev (Mahenge, Mogok, burmanski spinel) pomenijo samo poreklo (glej Kakovost in nakup).
- Cejlonit je staro mineraloško ime za črni spinel; imeni black sapphire in onyx za črni spinel zavajata.
Sintetični kamni in imitacije
Sintetični spinel ima v bistvu enako sestavo in zgradbo kot naravni, nastane pa v laboratoriju. Po plamenskem (Verneuilovem) postopku so ga na začetku 20. stoletja po naključju dobili raziskovalci, ki so poskušali vzgojiti sintetični modri safir; kot letnico navajajo leto 1908.
- Plamenski sintetični spinel je pogost in poceni. Izdelujejo ga v mnogih barvah (npr. modrega s kobaltom, zelenega, roza in brezbarvnega); rdečega skoraj ni. Uporabljajo ga predvsem kot imitacijo drugih kamnov, npr. akvamarina, safirja, cirkona in peridota. Zaradi presežka aluminija ima višji lomni količnik (okoli 1,727–1,728) kot naravni spinel, v polariskopu izrazito anomalno dvolomnost, v notranjosti pa plinske mehurčke namesto naravnih vključkov.
- Sintetični spinel, izdelan z rastjo s talilom (flux), izdelujejo od 90. let 20. stoletja v Rusiji, predvsem rdečega in modrega; leta 2015 je proizvajalec Tairus predstavil nove barve. Lomni količnik, gostota in spekter so enaki kot pri naravnem, zato ga zanesljivo prepozna le laboratorij (ostanki talila, platinske ploščice, kemična sestava). Laboratoriji ga v zadnjih letih spet srečujejo v trgovini, tudi v partijah, ponujenih kot naravne.
Laboratorij loči naravni spinel od sintetičnega predvsem s fotoluminiscenco in kemično analizo; pri modrih kamnih naravnega izda tudi železo, sintetični je obarvan le s kobaltom.
Sestavljeni kamni: dva brezbarvna dela sintetičnega spinela, zlepljena z obarvanim slojem, posnemata smaragd, peridot, ametist ali tanzanit. CIBJO tak izdelek imenuje dublet iz sintetičnega spinela (synthetic spinel doublet), GIA in drugi viri pa triplet.
Po pravilih CIBJO se spinel, vzgojen v laboratoriju, imenuje samo sintetični spinel; ime drugega kamna sme opisati le barvo (npr. »sintetični spinel barve akvamarina«).
Imitacije spinela so kobaltovo steklo, sintetični safir s kobaltovo prevleko, plamenski sintetični kobaltovo modri spinel, tudi z umetno ustvarjenimi razpokami, da je videti naraven, in sintetični spinel, izdelan z rastjo s talilom. Naravni kamni, podobni spinelu, so rubin, safir, rdeči granat ter redka taaffeit in safirin. Spinel je enolomen in nima pleohroizma (kot granat), korund je dvolomen; gemolog jih loči tudi po lomnem količniku (spinel okoli 1,72, korund okoli 1,76–1,77) in s spektroskopom.
Obdelave
Večina spinelov na trgu ni obdelana. Po CIBJO (2026) je spinel pogosto neobdelan in občasno segret; laboratoriji poročajo še o polnjenju razpok in o difuziji s kobaltom. Vse obdelave je treba razkriti, laboratoriji jih navedejo na poročilu.
Več v vodniku:Segrevanje · Difuzija · Zapolnjevanje razpok
Za radovedne
Optični fenomeni
Nahajališča in nastanek
Mjanmar · Tadžikistan · Vietnam · Tanzanija · Šrilanka · Afganistan · Madagaskar · Pakistan · Mozambik · Tajska (črni)
Večina dragih spinelov nastane v marmorjih, to je metamorfoziranih apnencih in dolomitih z nečistočami aluminija, pri visokotemperaturni metamorfozi; zato spinel pogosto nastopa skupaj z rubinom. Nastaja tudi v drugih kamninah, npr. v magnezijskih skarnih v Kuh-i-Lalu v Tadžikistanu, črni spinel iz Tajske pa izvira iz bazaltov. Spinel kopljejo v matični kamnini in v rečnih nanosih, kamor ga zaradi trdote in obstojnosti prenese preperevanje; nekatera nahajališča (Namya, Ilakaka, Šrilanka) so predvsem sekundarna.
Najpomembnejši viri danes so za rdeči in roza spinel Mjanmar (Mogok, Namya), Tadžikistan (Kuh-i-Lal), Tanzanija (Mahenge) in Vietnam (Luc Yen, Lang Chap); za kobaltovo modri Vietnam, Šrilanka, Pakistan in od leta 2021 Tanzanija (Lukande); za vijolični Afganistan, Vietnam in Madagaskar; za sivi Mjanmar, Mozambik in Šrilanka; za črni Tajska. Količinskih podatkov o proizvodnji viri ne navajajo.
Zgodovina in zanimivosti
Izvor imena spinel ni zanesljiv; najpogosteje ga izpeljujejo iz latinskega spinella (majhen trn), kar povezujejo z ostrimi konicami oktaedrov. Rdeče do rožnato rdeče spinele iz Srednje Azije so več kot tisoč let imenovali balas, po pokrajini Badahšan. Rudniki pri Kuh-i-Lalu v dolini reke Pjandž (danes Tadžikistan) so med najstarejšimi na svetu: kamne od tam je opisal že al-Biruni (973–1048), rudnike balasa v Badahšanu pa tudi Marco Polo. Srednjeveški evropski popisi so balase ločili od rubinov, a le po barvi, zato so pod tem imenom lahko tudi roza safirji; v istih kronah so bili pogosto skupaj s pravimi rubini.
Kot samostojen mineral so spinel ločili od rubina konec 18. stoletja; navadno se navaja leto 1783 in mineralog Jean-Baptiste Louis Romé de l'Isle. Številne velike zgodovinske »rubine« so kot spinele prepoznali v 19. stoletju. Mogulski vladarji (16. do 18. stoletje) so zelo cenili velike rdeče spinele, navadno le polirane in prevrtane, in nanje dali vgravirati svoja imena; taki spineli z napisi danes na dražbah dosegajo zelo visoke cene.
Spinel je od leta 2016 eden od kamnov meseca avgusta (poleg peridota in sardoniksa).
- Black Prince's Ruby je velik rdeč spinel (okoli 170 ct; natančna masa ni objavljena), gladko poliran in prevrtan, vdelan spredaj v britansko Imperial State Crown v londonskem Towru. V kraljevih regalijah je dokazano od 17. stoletja; zgodbi, da ga je Črni princ dobil po bitki pri Nájeri (1367) in da ga je Henrik V. nosil pri Agincourtu (1415), sta legendi.
- Timur Ruby (več kot 350 ct) je rdeč spinel z vgraviranimi perzijskimi napisi lastnikov od mogulskega cesarja Džahangirja (1612) do Ahmad Šaha Durranija (1754); leta 1853 je bil vdelan v ogrlico kraljice Viktorije in je v britanski Kraljevi zbirki. Da je pripadal Timurju (Tamerlanu), ni dokazano in velja za legendo.
- Velika carska krona Katarine Velike (1762) ima na vrhu velik rdeč spinel (uradno 398,72 ct); hrani jo Diamantni sklad v moskovskem Kremlju.
- Côte de Bretagne (okoli 107 ct), rdeč spinel francoskih kronskih draguljev, je leta 1749 Jacques Guay izrezljal v obliko zmaja; danes ga hrani Louvre.
- Carew Spinel (133,5 ct) v muzeju Victoria and Albert v Londonu ima vgravirane nazive mogulskih cesarjev Džahangirja, Šaha Džahana in Aurangzeba.
- Med iranskimi kronskimi dragulji v Teheranu je okoli 500 ct težak rdeč spinel (po legendi Samarian Spinel), eden največjih znanih.
- Lepe oktaedre spinela iz Mogoka v Mjanmarju vdelujejo v nakit kar nebrušene; sploščeni dvojčki z vzorcem šesterokrake »Davidove zvezde« iz vzhodnega Mogoka so iskani pri zbirateljih.
Dražbe (ob prodaji):
- Hope Spinel, 50,13 ct, roza, Tadžikistan, nesegret: 962.500 GBP, Bonhams London, september 2015; takrat rekord na karat za brušeni spinel na dražbi.
Gemološki podatki
- Mineral
- spinel (magnezijev aluminat); spinel je tudi ime skupine mineralov z enako zgradbo
- Kemijska sestava
- MgAl₂O₄; sledi Cr, Fe, V, Co, Zn
- Kristalni sistem
- kubični
- Kristali
- oktaedri; sploščeni dvojčki (makle)
- Trdota (Mohsova lestvica)
- 8
- Žilavost
- dobra
- Razkolnost
- ni izrazita; lom školjkast do neraven
- Lomni količnik
- okoli 1,712–1,720 (gahnospinel do okoli 1,76, črni spinel okoli 1,77)
- Dvolomnost
- enolomen
- Pleohroizem
- ga ni
- Relativna gostota
- okoli 3,58–3,61
- Sijaj
- steklast, močan
- Fluorescenca (dolgovalovna UV)
- rdeča pri spinelih, obarvanih s kromom; z železom obarvani večinoma inertni
- Sorte (CIBJO)
- kobaltov spinel, gahnospinel, pleonast (črni spinel)
Spinel za prstan, ogrlico ali drug kos nakita izberemo in vdelamo po vaši meri.
Pošlji povpraševanje