Uhani, od drobnih čepkov do bogatih visečih, okvirjajo obraz. Pri izbiri štejejo velikost, teža in pritrditev, ki mora biti varna in udobna. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste uhanov poznamo, kako se pripnejo, na kaj paziti pri izbiri in kako jih negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini in nekaj zanimivosti. Vsako od teh vrst lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali biseri ali brez njih.
Vrste uhanov
Čepki(studs)
Kamen ali biser sedi tik ob mečici in ne visi. Biserni čepki se podajo skoraj k vsem oblačilom, diamantni pa so priljubljeno darilo za poroko, obletnico ali rojstni dan.
Viseči uhani(drop earrings)
Okrasek visi pod mečico in se ob gibanju rahlo premika. Biseri so zanje kot nalašč.
Uhani lestenci(chandeliers)
Bogati viseči uhani, pri katerih s skupnega zgornjega dela navadno visijo trije okraski ali več. Angleško ime chandelier earrings so dobili v dvajsetih letih 20. stoletja, ker spominjajo na lestence.
Obročki(hoops)
Večna klasika in ena najstarejših vrst uhanov. Lahko so drobni ali veliki, iz same kovine ali okrašeni s kamni.
Obročki huggie
Majhen obroček, ki se tesno oprime mečice, namesto da bi visel pod njo.
Uhani ear climber
Uhan, ki se iz luknjice v mečici vzpenja ob robu ušesa. Imenujejo ga tudi crawler.
Ušesne manšete(ear cuffs)
Ušesna manšeta se natakne na hrustanec ušesa, navadno na njegov rob, in ne potrebuje luknjice.
Suknjice za uhane(earring jackets)
Snemljiv okrasek, ki ga dodate čepku: en par čepkov, dva videza.
Uhani na klip(clip-ons)
Za neprebodena ušesa: mečico stisne sponka ali vijak s ploščatim koncem.
Pritrditev
Kako se uhan pripne, je odvisno od vrste:
- Čepki: zatič je zadaj pritrjen z metuljčkom, ki se nanj natakne, ali z matico, ki se nanj privije; matica navadno drži trdneje.
- Viseči uhani: pogosto visijo na kaveljčku ali na žički z zapiralom.
- Obročki: zaprejo se z zatičem ali tečajem.
- Uhani na klip: mečico stisne sponka ali vijak s ploščatim koncem.
Vse vrste zaponk so opisane v kartici Zaponke in varovala.
Na kaj paziti pri izbiri
Uhani so manj izpostavljeni obrabi in udarcem kot prstani in zapestnice, zato so primerni tudi za mehkejše in krhkejše kamne, kot so opal, turkiz, mesečev kamen, peridot, tanzanit in biser.
Kamna v paru naj se čim bolj ujemata po barvi, velikosti in brusu, bisera pa po velikosti, obliki, sijaju, kakovosti površine in barvi.
Pri večjih uhanih štejeta tudi teža in pritrditev: pretežak uhan vleče mečico navzdol in lahko sčasoma raztegne luknjico.
Zatič je ves čas v luknjici v ušesu, zato je pomembno, iz katere kovine je. Če ste alergični na nikelj ali drugo kovino, nam to povejte in izbrali bomo primerno zlitino (glej Kovine, Barve zlata).
Nega
Metuljčki se z nošenjem zrahljajo, zato občasno preverite, ali še trdno držijo; zrahljane lahko zamenjamo. Ob letnem pregledu preverimo, ali kamni še trdno držijo in ali zapirala visečih uhanov delujejo.
Parfum, kozmetika, lak za lase in kisline v znoju lahko poškodujejo biserovino, plasti, ki dajejo biseru sijaj. Biserne uhane si zato nadenite šele, ko ste se naličili in uredili lase, po nošenju pa jih obrišite z mehko, čisto krpo. Biserov nikoli ne čistite z ultrazvokom, paro ali amoniakom.
Zgodovina
Uhani so bili del vseh kultur. Že pred približno 4600 leti so veliki zlati uhani v obliki čolna krasili pokojne v kraljevem grobišču v Uru v Mezopotamiji. Posebno lepi primeri klasičnega oblikovanja so uhani iz antične Grčije, nekateri v obliki čolnov, živalskih glav ali nadnaravnih bitij.
Oblika uhanov se je skozi stoletja večkrat spremenila z modo in pričeskami. V 16. stoletju so uhane pogosto nosili tudi moški. V 17. stoletju in delu 18. so bili priljubljeni viseči uhani, navadno razkošni, iz emajliranega zlata in bogato okrašeni z biseri ali diamanti. Sredi 18. stoletja in v njegovi drugi polovici so bile v modi girandole: uhani s tremi kapljami, ki visijo z osrednjega okrasa, pogosto v obliki pentlje.
Zanimivosti
Uhani, ki zvenijo. Rimljanke so imele zelo rade uhane z več visečimi biseri. Rimljani so jim rekli crotalia, po grški besedi za ropotuljo ali kastanjete, ker so biseri ob gibanju zvenketali. Veliko takih uhanov so našli v Pompejih in Herkulaneju.
Shakespearjev uhan. Na Chandosovem portretu, nastalem okoli leta 1610, ima Shakespeare v ušesu zlat uhan. To je edini njegov portret, za katerega obstaja utemeljena domneva, da je bil naslikan po živem modelu. Leta 1856 je postal prvi portret v zbirki londonske National Portrait Gallery.
Biser, ki morda ni biser. Na Vermeerjevi sliki Dekle z bisernim uhanom (okoli 1665) je biser naslikan le z nekaj potezami svinčevega belila. Strokovnjaki za oblačila in nakit menijo, da je prevelik, da bi bil pravi, raziskava muzeja Mauritshuis pa je pokazala, da nima ne obrisa ne kavlja, na katerem bi visel.
Kako delamo
Vsak par oblikujemo posebej: velikost, težo in pritrditev prilagodimo vam in temu, kako boste uhane nosili. Kadar uhane oblikujemo v 3D, vam pred izdelavo pokažemo model, da jih vidite z vseh strani. Kamne ali bisere za par izberemo tako, da se ujemajo.