Diamant

Diamant je najtrši naravni mineral in kemično zelo obstojen, zato je primeren za vsak kos nakita, tudi za prstan za vsak dan. Ni pa neranljiv: ima popolno razkolnost v štirih smereh, zato se ob močnem udarcu lahko okruši ali razkolje. Najranljivejši so rondista (obod kamna), konice in ostri vogali, pa tudi mesta, kjer je ob rondisti ali konici majhna razpoka ali vključek. Diamant raza druge diamante, druge kamne in plemenite kovine, zato diamantni nakit hranite ločeno.

Čiščenje: topla voda z blagim milom in mehka krtačka. Ultrazvočno in parno čiščenje neobdelanim diamantom brez razpok navadno ne škodita, lahko pa zrahljata kamne v okovu; GIA svetuje, naj ultrazvočno čiščenje opravi zlatar. Diamantov z zapolnjenimi razpokami ali prevleko ne čistimo z ultrazvokom ali paro.

Pri popravilu nakita: diamant na zraku začne goreti pri okoli 700–900 °C, kar plamen zlatarskega gorilnika lahko doseže. Zlatar zato kamen pred močnim segrevanjem zaščiti ali ga vzame iz okova. Obdelani diamanti (zapolnjene razpoke, prevleke, obsevana barva) so na vročino še občutljivejši.

Kemikalije: samemu diamantu belilo in čistila ne škodijo, klor pa razjeda zlitine okova. Prevleke in polnila razpok kisline, topila in belilo lahko poškodujejo.

Diamant brez pridevnika je po pravilih CIBJO in standarda ISO 18323 vedno naraven diamant; »naravni diamant« je enakovreden izraz. Diamant, vzgojen v laboratoriju, se mora imenovati sintetični diamant (beseda »sintetični« neposredno pred besedo »diamant«), obdelan diamant pa obdelan diamant. Imitacija se imenuje s svojim imenom (npr. kubični cirkonij) ali »imitacija diamanta«; naravnemu kamnu, ki je diamantu podoben, pravimo z njegovim imenom, na primer brezbarvni cirkon ali kremen.

Trgovska imena in kaj v resnici pomenijo. V ponudbah boste srečali imena, ki jih je uvedla trgovina; nekatera so le opisi, druga zavajajo:

• ·Stara imena za brezbarvne diamante (River, Top Wesselton, Wesselton, Top Crystal, Crystal, Top Cape, Cape) izhajajo iz starih trgovskih lestvic, deloma po južnoafriških rudnikih. Približno ustrezajo razredom GIA od D–E (River) do M–Z (Cape). Kdor navaja razred, mora povedati, po katerem sistemu.
• ·Blue-white (modro beli) je star izraz za najboljše brezbarvne diamante. V ZDA je zavajajoč za vsak diamant, ki ob dnevni svetlobi kaže kakršnokoli drugo barvo kot modro.
• ·Canary, champagne, cognac in Chocolate Diamonds® so imena za rumene in rjave diamante, ne razredi laboratorija (glej Rumena in Rjava).
• ·Golconda je ime zgodovinskega trgovskega središča v Indiji; danes ga trgovina in dražbene hiše uporabljajo za zelo čiste in prozorne diamante tipa IIa, v strokovni literaturi pa Golconda pink pomeni bledo roza diamante tipa IIa. Ime ni standardizirano in ne pomeni porekla.
• ·Argyle je ime rudnika v Avstraliji, ki je prenehal obratovati 3. novembra 2020. Argyle Pink Diamonds™ je blagovna znamka za roza diamante iz tega rudnika (od 1. oktobra 2026 jo ima nakitna skupina Boodles). Zaščiteno je ime znamke, ne barva ali razred; da je diamant iz Argyla, pokaže dokumentacija, ne ime odtenka.
• ·Salt and pepper (sol in poper) je opis diamantov z veliko vidnimi belimi in črnimi vključki, ne barva ne razred (glej Siva).
• ·»Naložbeni diamant« ni izraz za kakovost. Italijanski organ za varstvo konkurence je leta 2017 podjetja in banke kaznoval z več kot 15 milijoni evrov, ker so »naložbene« diamante prodajala po cenah, ki so jih prikazovala kot tržne.
• ·»Diamanti«, ki niso diamanti: Herkimer diamond in Bristol diamond sta kremen (kamena strela), Matara diamond je brezbarvni cirkon s Šrilanke. Imena imitacij, ki spominjajo na diamant (npr. Diamonair za YAG), so trgovska imena za umetne materiale.
• ·Izrazi za sintetične diamante: v trgovini in na nekaterih poročilih boste srečali »laboratorijsko vzgojeni« (laboratory-grown) in pogovorno lab-grown. CIBJO je izraza laboratory-grown in laboratory-created dovoljeval do leta 2026, okrajšav, izrazov cultured (gojeni), real, genuine, natural in okoljskih oznak brez neodvisne potrditve (eco, sustainable) pa ne.

Sintetični diamant ima v bistvu enako sestavo, kristalno zgradbo in lastnosti kot naravni, nastane pa v laboratoriju. Prvo preverljivo sintezo s postopkom HPHT je decembra 1954 izvedla ekipa podjetja General Electric (objava 1955); prve kristale, dovolj kakovostne za brušenje, so izdelali v 70. letih, brezbarvni sintetični diamanti, zelo podobni naravnim, pa so se na trgu pojavili konec 90. let. Draguljske sintetične diamante, vzgojene s postopkom CVD, so prvič predstavili leta 2003.

• ·HPHT (visok tlak in visoka temperatura): diamant raste na diamantnem zasnovnem jedru v kovinski talini; kristali imajo obliko kocke in oktaedra, nekateri vsebujejo kovinske vključke, ki jih privlači močan magnet.
• ·CVD (kemično nanašanje iz plinske faze): ogljik iz plina pri nizkem tlaku plast za plastjo raste na diamantni podlagi; kristali so ploščati. Večino CVD diamantov po rasti obdelajo s HPHT, da izgubijo rjav odtenek; od leta 2020 je takih okoli 80 % CVD diamantov, ki jih pregleda GIA.

Sintetičnega diamanta od naravnega ni mogoče ločiti s prostim očesom ali z lupo, tudi ne z običajnim preizkuševalnikom diamantov. Presejalne naprave večino naravnih diamantov potrdijo, druge pa napotijo v laboratorij, ki izvor zanesljivo določi s spektroskopijo in slikanjem fluorescence. Mnogi večji sintetični diamanti imajo na rondisti lasersko vpisano oznako (npr. »LABORATORY-GROWN«), vsi pa ne, posebej ne drobni; oznako je mogoče tudi spolirati, zato odsotnost oznake ne dokazuje naravnega izvora. Tudi sintetične diamante obdelujejo (obsevanje, HPHT, lasersko vrtanje).

Poročila: GIA od 1. oktobra 2025 sintetičnih diamantov ne ocenjuje več z lestvicama barve in čistosti za naravne diamante, ampak jih uvrsti v razred »Premium« ali »Standard«; kamni, ki ne dosežejo razreda »Standard«, ocene ne dobijo, na rondisto pa GIA vgravira »Laboratory-Grown«. IGI sintetičnim diamantom še dodeljuje razrede D–Z in čistosti, kot je v smernicah iz leta 2024 priporočal CIBJO; HRD Antwerp od leta 2026 za nevdelane sintetične diamante ne izdaja več poročil o razredih.

Cene: veleprodajne cene sintetičnih diamantov so od leta 2018 strmo padle, po podatkih De Beers do leta 2025 za okoli 90 %. Leta 2025 je bil enokaratni sintetični diamant v maloprodaji po več virih okoli 75–80 % cenejši od primerljivega naravnega. De Beers je leta 2025 zaprl svojo znamko nakita s sintetičnimi diamanti Lightbox (ustanovljena 2018). Cene se hitro spreminjajo, zato podatke navajamo z letnico.

Po pravilih CIBJO se tak kamen imenuje samo sintetični diamant; o drugih izrazih glej »Kako se diamanti imenujejo?«.

Imitacije imajo videz diamanta, ne pa njegove sestave in lastnosti. Najpogostejša je kubični cirkonij (CZ, na trgu od leta 1976): je opazno težji od diamanta enake velikosti in ima močnejši ogenj. Sintetični moissanit (silicijev karbid, na trgu od konca 90. let) toploto prevaja podobno kot diamant, zato ga običajni preizkuševalnik prikaže kot diamant; ima pa dvojni lom, zaradi katerega z lupo vidimo podvojene robove faset. Starejše imitacije so sintetični rutil, stroncijev titanat, YAG, GGG in steklo. Brezbarvni safir, cirkon in topaz niso imitacije, ampak drugi kamni, ki so diamantu podobni.

Večina diamantov nastane v Zemljinem plašču pod starimi celinami, na globini okoli 140 do 200 km, pri tlaku nad 4 GPa (40.000 atmosfer) in temperaturi okoli 950 do 1400 °C. Le okoli 1–2 % diamantov je superglobinskih, iz globine 300 do 800 km; med njimi so največji diamanti, kot je Cullinan, ki so pogosto tipa IIa in skoraj brez vključkov. Diamanti so stari od okoli milijarde do 3,5 milijarde let. Na površje jih prinesejo redki, hitri vulkanski izbruhi magme, ki je veliko mlajša od njih: večinoma kimberlita, ponekod lamproita (npr. Argyle v Avstraliji). Ko erozija razkroji kamnino, reke in morje diamante odnesejo v sekundarna nahajališča, na primer ob obali Namibije, kjer jih pridobivajo z ladij.

Po statistiki Kimberleyjskega procesa je bilo leta 2025 na svetu izkopanih 98,8 milijona karatov surovih diamantov v vrednosti 9,2 milijarde USD. Po masi so vodile Rusija, Bocvana, Angola, Kanada in DR Kongo, po vrednosti Rusija, Bocvana, Angola, Kanada in Namibija. Povprečna vrednost za karat se med državami zelo razlikuje: od okoli 5 USD v DR Kongu do okoli 340 USD v Namibiji, kjer prevladujejo kakovostni morski diamanti. Pomembni rudniki so Jwaneng in Orapa v Bocvani, Udachny in Jubilejni v Jakutiji (Rusija), Catoca v Angoli in Venetia v Južni Afriki; Karowe v Bocvani je znan po zelo velikih diamantih (Lesedi La Rona, 1109 ct, 2015; Sewelô, 1758 ct, 2019), Letšeng v Lesotu po najvišji vrednosti za karat. Rudnik Argyle v Avstraliji je prenehal obratovati novembra 2020, kanadski Diavik leta 2026.