Rubin

Rubin ima trdoto 9 in odlično žilavost, razkolnosti nima. Neobdelan in segret rubin sta obstojna na svetlobi, toploti in običajnih kemikalijah, zato sta primerna za vsak kos nakita, tudi za prstan za vsak dan. Izjema so segreti rubini z ostanki talila ali s steklom v razpokah in votlinah: ti so občutljivi na kisline in vročino pri popravilu. Zelo močno vključeni kamni se ob močnem udarcu lahko zlomijo vzdolž ravnin z vključki; taki kamni so navadno kabošoni ali kroglice.

Čiščenje neobdelanega ali segretega rubina: topla voda z blagim milom in mehka krtačka. Ultrazvočno in parno čiščenje sta navadno varna, a previdno: ne pri kamnih z razpokami ali polnili.

Rubin s svinčevim steklom ali oljem potrebuje posebno nego. Steklo je mehkejše od rubina; razjedajo ga kisline, celo limonin sok, gospodinjska čistila in raztopine, ki jih uporabljajo pri popravilu nakita, poškoduje pa ga tudi vročina gorilnika. Tak kamen čistite samo z vlažno krpo. Pred popravilom nakita (na primer povečanjem rinke) zlatarju povejte, da je kamen zapolnjen; pred delom ga mora vzeti iz ležišča.

Rubin je samo korund, pri katerem prevladuje rdeča barva: vijoličasto rdeč, roza rdeč, rdeč ali rahlo oranžkasto rdeč. Roza do vijoličasto roza korund je roza safir. Ostre meje ni, ne po barvi ne po vsebnosti kroma. Laboratorij kamen pod standardno svetlobo primerja s primerjalnimi kamni, zato lahko mejni kamen en laboratorij imenuje rubin, drugi pa roza safir. Pogosto odloča svetlost: presvetel kamen je roza safir, tudi če je barva močno nasičena.

Ker je rubin navadno precej dražji od roza safirja, je ime pri mejnih kamnih pomembno. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo, da bi se rubin imenoval ves rdeč do roza korund, zato boste ponekod slišali tudi »roza rubin«. Laboratoriji in CIBJO tak kamen imenujejo roza safir.

Trgovska imena in kaj v resnici pomenijo. V ponudbah in v zgodovinskih opisih boste srečali tudi imena z besedo »ruby«, ki ne pomenijo rubina, in imena krajev, ki pomenijo samo poreklo:

• ·Balas ruby: staro ime za rdeči spinel iz pokrajine Badahšan v Srednji Aziji. V resnici je spinel.
• ·Black Prince's Ruby (v britanski državni kroni) in Timur Ruby (v ogrlici kraljice Viktorije): najbolj znana »rubina« britanske kraljeve zbirke sta v resnici rdeča spinela.
• ·Spinel ruby ali ruby spinel: staro ime za rdeči spinel. CIBJO ne dovoli imen, ki združujejo imeni dveh dragih kamnov tako, da ni jasno, za kateri kamen gre; pravilno ime je rdeči spinel.
• ·Cape ruby: rdeči granat, navadno pirop, iz Južne Afrike, kjer so ga našli skupaj z diamanti.
• ·Brazilian ruby: zgodovinsko ime za roza do rdečkasti topaz iz Brazilije.
• ·Geneva ruby (ženevski rubin): eden prvih sintetičnih rubinov, ki so ga okoli leta 1885 prodajali kot naravnega.
• ·Rubelit (rubellite): pravilno ime za roza do rdeči turmalin. Kamen je turmalin, ne rubin.
• ·Imena krajev (Burma ruby, Burmese ruby …): pomenijo poreklo. Po pravilih CIBJO sme ime kraja označevati le kamen, ki je res od tam; poreklo naj potrdi gemološko poročilo. Kot opis barve zavaja.

Sintetični rubin ima enako kemijsko sestavo, kristalno zgradbo in lastnosti kot naravni, nastane pa v laboratoriju. Rubin je bil prvi kamen, ki so ga uspešno izdelali v laboratoriju. Okoli leta 1885 se je na trgu pojavil »ženevski rubin«, ki so ga prodajali kot naraven. Auguste Verneuil je postopek plamenskega taljenja predstavil leta 1902, podrobno pa objavil leta 1904. Sintetični rubin je bil tudi v srcu prvega delujočega laserja (1960).

• ·Plamensko taljenje (Verneuilov postopek) je hitro in poceni. Tak rubin je v cenenem nakitu, v urah kot ležaji in v tehniki. Pod povečavo kaže ukrivljene rastne črte in plinske mehurčke.
• ·Rast s talilom (npr. Chatham, Kashan, Ramaura) in hidrotermalni postopek (npr. Tairus) trajata tedne do mesecev. Vključki in rastne strukture so lahko zelo podobni naravnim, zato je za zanesljivo ločevanje pogosto potreben laboratorij. Mnogih teh proizvajalcev ni več, njihovi kamni pa so še v obtoku, v starejšem nakitu in kot posamezni kamni.

Po pravilih CIBJO se tak kamen imenuje samo sintetični rubin. V trgovini boste slišali tudi »laboratorijsko vzgojeni« (angl. laboratory-grown, pogovorno lab-grown); CIBJO je izraza laboratory-grown in laboratory-created dovoljeval do leta 2026, okrajšave lab-grown pa nikoli.

Imitacije rubina so le podobne na videz. V preteklosti so rubin posnemali steklo, pogosto s folijo, ter rdeči spinel in granat. Slednja dva sta bila bolj zamenjana kot ponarejena, saj jih takrat niso znali ločiti. Danes ga posnemajo še sintetični spinel, kubični cirkonij, obarvan kremen ali svetel korund, ki so ga s hitrim ohlajanjem razpokali in nato obarvali, ter sestavljeni kamni (dubleti), na primer granat na steklu ali tanka plast naravnega korunda na sintetičnem rubinu.

Korund nastane le pri ustreznem tlaku in temperaturi in samo v okolju z malo silicija; kjer ga je veliko, namesto korunda nastanejo pogostejši minerali, na primer glinenci. Zato je korund redek, rubin pa še posebej. Najbolj znani rubini (iz Mjanmara, Vietnama, Afganistana in Tadžikistana) so nastali v marmorju, ki ima malo železa; zato so čisto rdeči in močno fluorescirajo. Rubini iz Mozambika in drugih nahajališč vzhodne Afrike so večinoma nastali v amfibolitu; vsebnost železa je različna, zato so po barvi med marmornimi in bazaltnimi. Rubini s Tajske in iz Kambodže so povezani z bazalti; imajo veliko železa, zato so temnejši in skoraj ne fluorescirajo.

Večino rubinov danes da Afrika. Najpomembnejše nahajališče je Montepuez na severu Mozambika, odkrito leta 2009. Mogok v Mjanmarju je zgodovinsko najslavnejše nahajališče, Mong Hsu (prav tako v Mjanmarju) pa je v devetdesetih letih 20. stoletja dal večino rubinov komercialne kakovosti. Tajska je danes največje svetovno središče brušenja, obdelave in trgovine z rubini.