Ogrlica je vsak kos nakita, ki ga nosimo okoli vratu: verižica, niz biserov ali kroglic, kovinski trak (s kamni ali brez) ali pa obesek na verižici. Dolžina določa, kje leži, zaponka pa, kako varno je zapeta. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste ogrlic poznamo, kako dolge so, na kaj paziti pri izbiri in kako jih negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini in nekaj zanimivosti. Iz kakšnih členov je lahko verižica, preberite na strani Verižice. Vsako ogrlico lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali biseri ali brez njih.

Vrste ogrlic

Verižica z obeskom: diamantni soliter v krapih visi na obročku na tanki verižici, zadaj karabin

Verižice z obeskom(pendant necklaces)

Obesek navadno visi na ušescu, kovinskem obročku, ki ga povezuje z verižico; drsni obesek ušesca nima in se natakne neposredno na verižico. Diamantni soliter na verižici je danes ena najbolj priljubljenih ogrlic. Več na strani Obeski.

Biserna ogrlica: stopnjevani biseri, največji na sredini, z vozlički med biseri in zaponko zadaj

Biserne ogrlice(pearl strands)

Biseri so lahko vsi skoraj enako veliki ali pa je največji biser na sredini, drugi pa so proti zaponki vse manjši. Biserna ogrlica je klasika, ki se poda k različnim oblačilom.

Teniška ogrlica: neprekinjena vrsta enakih, posamič vdelanih kamnov s škatlasto zaponko

Teniške ogrlice(tennis necklaces)

Neprekinjena vrsta posamič vdelanih kamnov, navadno enako velikih diamantov. Starejša različica je rivière (franc. reka), pri kateri so kamni lahko enako veliki ali proti sredini večji.

Ogrlica z razmaknjenimi kamni: kamni v obrobah na tanki verižici, v enakih razmikih

Ogrlice z razmaknjenimi kamni(station necklaces)

Kamni, biseri ali kroglice so na verižici, vrvici ali žici razporejeni v enakih razmikih. Klasičen primer je Tiffanyjeva ogrlica Diamonds by the Yard.

Večredna ogrlica: trije nizi biserov drug nad drugim s skupno zaponko

Večredne ogrlice(multi-strand necklaces)

Dva ali več nizov ali verižic, ki ležijo drug nad drugim ali so med seboj prepleteni. Podoben videz dobite, če hkrati nosite več verižic različnih dolžin.

Y-ogrlica: verižica z obročkom spredaj, iz katerega visi navpičen del s kamnom

Y-ogrlice in lariati(Y-necklaces, lariats)

Pri Y-ogrlici se spredaj spušča navpičen del, da ima ogrlica obliko črke Y. Lariat je dolga ogrlica, navadno brez zaponke: en konec potisnete skozi zanko na drugem ali pa konca zavežete.

V istem merilu: zgoraj levo choker, kratka vrsta kamnov, ki se tesno prilega vratu, spodaj desno široka ogrlica iz gibljivih ploščic

Chokerji in široke ogrlice(chokers, collars)

Choker je kratka ogrlica, ki se tesno prilega vratu. Lahko je iz enega ali več nizov biserov ali kamnov ali pa iz kovine. Široka ogrlica leži okoli vratu nad ključnico.

Dolge ogrlice v istem merilu, od leve: opera (biserni niz, okoli 80 cm), rope (najdaljši biserni niz, okoli 115 cm, brez zaponke) in sautoir, dolga verižica s cofom

Dolge ogrlice(opera, rope, sautoir)

Ogrlice, ki ležijo na prsih ali niže; najdaljše lahko dvakrat ali večkrat ovijete okoli vratu. Posebna vrsta je sautoir, dolga ogrlica, pogosto s cofom ali obeskom na koncu, zlasti priljubljena v desetih in dvajsetih letih 20. stoletja.

Dolžine

Verižice so na voljo v standardnih dolžinah 40, 45, 50, 60, 75 in 90 cm. Kje točno ogrlica leži, je odvisno od postave. Za dolžine, zlasti pri bisernih ogrlicah, se uporabljajo tudi angleška imena:

  • Choker, okoli 35–40 cm: tesno ob vratu.
  • Princess, okoli 45 cm: na ključnici ali malo pod njo.
  • Matinee, 50–60 cm: na zgornjem delu prsi.
  • Opera, 70–90 cm: na prsih ali niže.
  • Rope, nad 90 cm: najdaljša; lahko jo ovijete dvakrat ali večkrat okoli vratu.

Meje med temi dolžinami se med viri nekoliko razlikujejo. Če niste prepričani, si pomagajte z verižico, ki jo že imate, in preverite, kje vam je všeč, da leži. Glej tudi Mere in velikosti.

Zaponke

Verižice se navadno zapnejo s karabinom, tanke tudi z manjšo okroglo vzmetno zaponko. Biserne ogrlice imajo pogosto okrasno zaponko z biseri ali kamni, ki je že sama po sebi okras. Vse vrste zaponk so opisane v kartici Zaponke in varovala.

Na kaj paziti pri izbiri

Verižica naj bo po širini in debelini usklajena z obeskom in z njegovim ušescem. Katere verižice so primerne za obesek, preberite na strani Verižice.

Pri biserni ogrlici naj se biseri ujemajo po velikosti, obliki, sijaju, kakovosti površine in barvi. Med biseri naj bodo vozliči, ki preprečujejo, da bi se biseri drgnili drug ob drugega in poškodovali biserovino.

Nega

Ogrlice hranite ločeno, najbolje vsako v svojem predelku ali vrečki, da se ne zapletejo in ne opraskajo. Ob letnem pregledu preverimo zaponko, ušesce obeska in kamne.

Biserno ogrlico si nadenite šele, ko ste se naličili in uredili lase, po nošenju pa jo obrišite z mehko, čisto krpo. Hranite jo ločeno od drugega nakita, v mehki vrečki. Biserov nikoli ne čistite z ultrazvokom, paro ali amoniakom.

Če biserno ogrlico pogosto nosite, jo dajte na novo nanizati približno enkrat na leto ali ko je nit obrabljena. Če jo operete v mlačni, blagi milnici, jo pustite, da se posuši, preden jo spet nosite, saj se mokra nit lahko raztegne in nabira umazanijo.

Zgodovina

Ogrlice so med najstarejšimi okraski. V jami Blombos v Južni Afriki so našli preluknjane hišice drobnih morskih polžev, stare okoli 75.000 let, ki so jih ljudje verjetno nosili nanizane kot kroglice. V grobnih gomilah na območju današnjega Ohia v ZDA so arheologi našli ogrlice iz kroglic in naravnih sladkovodnih biserov, stare okoli 2000 let.

Okoli leta 1900 so bili v modi chokerji. Uveljavila jih je kraljica Aleksandra, žena britanskega kralja Edvarda VII., ki je choker še kot princesa začela nositi, da bi zakrila majhno brazgotino na vratu. Z ravnimi, ohlapnimi oblekami v desetih in dvajsetih letih 20. stoletja so prišle v modo dolge ogrlice, sautoirji, pogosto iz biserov in s cofom ali obeskom na koncu.

Kokiči Mikimoto je do leta 1920 gojene bisere že prodajal tudi zunaj Japonske. Sredi in v drugi polovici 40. let 20. stoletja so ameriški vojaki kupili veliko ogrlic iz gojenih biserov in jih odnesli domov ženam in dekletom; to je bil pomemben korak k priljubljenosti gojenih biserov v ZDA.

Zanimivosti

Palača za biserno ogrlico. Leta 1917 je Pierre Cartier palačo na Peti aveniji v New Yorku, kjer je Cartier še danes, dobil v zameno za dvoredno ogrlico iz naravnih biserov, takrat vredno okoli milijon dolarjev. Kmalu zatem so se uveljavili gojeni biseri in cene naravnih biserov so strmo padle: ko so ogrlico leta 1957 prodali na dražbi, je dosegla manj kot 200.000 dolarjev.

Ogrlica, ki je škodila kraljici. Pariška draguljarja Böhmer in Bassenge sta izdelala razkošno diamantno ogrlico, ki je dolgo nista mogla prodati. Leta 1785 je grofica de La Motte s ponarejenimi pismi prepričala kardinala de Rohana, da ogrlico kupuje za kraljico Marijo Antoaneto; prevaranti so jo nato razdrli in diamante prodali, večinoma v Londonu. Kraljica za prevaro ni vedela, škandal pa je močno okrnil njen ugled le nekaj let pred francosko revolucijo.

Petindvajset let za en niz. Za eno samo ogrlico iz naravnih sladkovodnih biserov, ki se proti zaponki manjšajo, so bisere zbirali več kot 25 let. Take bisere v ZDA občasno najdejo v sladkovodnih školjkah, ki jih nabirajo za izdelavo jeder za gojene bisere.

Biseri, ki lebdijo. Če so biseri razmaknjeni na tanki, skoraj nevidni najlonski niti namesto na svileni, se zdi, da lebdijo brez opore. Taki ogrlici v angleščini rečejo floater.

Kako delamo

Vsako ogrlico oblikujemo posebej: dolžino, verižico in zaponko prilagodimo vam, obesku ali kamnom in temu, kako jo boste nosili. Kadar ogrlico oblikujemo v 3D, vam pred izdelavo pokažemo model, da jo vidite z vseh strani. Bisere ali kamne za ogrlico izberemo tako, da se med seboj ujemajo. Obstoječo ogrlico vam lahko tudi skrajšamo ali podaljšamo in ji zamenjamo zaponko z novo ali varnejšo, biserno ogrlico pa na novo nanizamo z vozliči.

Ogrlice — Vodnik po nakitu | Kraguljevich