Verižica je niz povezanih kovinskih členov, ki so lahko tudi kroglice ali ploščice. Verižica, ki jo nosimo okoli vratu, je ena od vrst ogrlic in nanjo lahko obesimo obesek. Iz verižic izdelujemo tudi zapestnice. Od vzorca členov je odvisno, kako je verižica videti, kako se prilega in kako trdna je. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste verižic po vzorcu členov poznamo, katera je primerna za obesek, na kaj paziti pri izbiri in kako verižice negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini. Verižico vam izberemo tako, da se ujema z obeskom in z vami, iz zlata ali platine.
Vrste verižic
Anker(cable)
Najpogostejša verižica: okrogli ali ovalni členi, vsak obrnjen pravokotno na sosednjega.
Pancer in figaro(curb, figaro)
Pri pancerju so ovalni členi zasukani in sploščeni, zato verižica leži ravno. Je trdna in gibka, navadno jo je tudi lahko popraviti. Figaro je različica pancerja, pri kateri so med dvema dolgima členoma navadno trije kratki.
Vrv(rope)
Prepleteni členi so videti kot spletena vrv. Verižica deluje razkošno, zlasti v širših izvedbah, členi pa so lahko polni ali votli.
Venezia(box)
Kvadratni členi so videti kot vrsta drobnih škatlic. Verižica je trdna in primerna za obesek.
Kača(snake)
Gladka, okrogla verižica iz tesno povezanih, rahlo ukrivljenih ploščic, ki spominja na kačjo kožo.
Singapur
Dvojna pancer verižica, rahlo stisnjena in zvita v spiralo.
Omega
Na prvi pogled je videti kot obroč iz polne kovine, od blizu pa se vidijo tesno povezani poševni segmenti, zaradi katerih se verižica upogne in sledi obliki vratu.
Ribja kost(herringbone)
Ploščata verižica iz poševnih členov, ki se zlagajo v vzorec ribje kosti. Leži ravno in se gladko prilega.
Verižica za obesek
Verižica naj bo po širini in debelini usklajena z obeskom in z njegovim ušescem. Pretanka verižica pod težkim obeskom se hitreje obrabi ali raztegne, predebela pa morda ne gre skozi ušesce.
Za obesek so najprimernejše trdne verižice, po katerih ušesce zlahka drsi, na primer anker, venezia in pancer; za lažji obesek je primerna tudi kača. Ribja kost in omega sta najlepši brez obeska, saj ju težji obesek lahko upogne.
Dolžine
Verižice so na voljo v standardnih dolžinah 40, 45, 50, 60, 75 in 90 cm. Kje leži ogrlica posamezne dolžine, je opisano na strani Ogrlice, v razdelku Dolžine.
Verižice nosijo tudi moški, z obeskom ali brez njega. Navadno izberejo nekoliko daljše in širše verižice, pogosto dolge 50–60 cm; priljubljena sta zlasti pancer in figaro.
Na kaj paziti pri izbiri
Členi verižice so lahko polni ali votli. Votli so pri enaki velikosti lažji in zato cenejši, a navadno manj trpežni; votlo vrv je na primer težko popraviti.
Verižice se navadno zapnejo s karabinom, tanke tudi z manjšo okroglo vzmetno zaponko. Vse vrste zaponk so opisane v kartici Zaponke in varovala.
Nega
Verižice hranite ločeno, najbolje vsako v svojem predelku ali vrečki, da se ne zapletejo, ne zvijejo in ne opraskajo. Kača, omega in ribja kost so iz tesno povezanih ali ploščatih členov, zato lahko ob ostrem upogibu na njih ostane pregib, ki ga je težko ali nemogoče odpraviti; hranite jih iztegnjene, položene ali obešene. Ob letnem pregledu preverimo zaponko.
Zgodovina
Verižice so bile še posebej priljubljene v renesansi in v viktorijanski dobi. Sprva so jih izdelovali ročno: vsak člen je bilo treba posebej oblikovati, ga vpeti v prejšnjega in zaspajkati, zato je bilo delo dolgotrajno in drago. Danes je večina verižic strojno izdelanih, nekateri oblikovalci pa jih še vedno izdelujejo ročno.
Kako delamo
Verižico izberemo tako, da se ujema z obeskom, z vami in s tem, kako jo boste nosili. Obstoječo verižico vam lahko tudi skrajšamo ali podaljšamo in ji zamenjamo zaponko z novo ali varnejšo.