

Na tej strani so opisane najpogostejše vrste nakita, slogi prstanov in tehnike vdelave kamnov. Vsak naš kos nastane po meri, zato lahko izhajamo iz njih ali ustvarimo nekaj povsem svojega.
V karticah so osnove, ki pridejo prav pri izbiri: kako nastane nakit po meri, kako se imenujejo njegovi deli, kako izmerimo velikost prstana, katere zaponke poznamo in kakšne so lahko površine. Sledijo vrste nakita, vsaka s svojo stranjo, slogi prstanov z risbami in tehnike vdelave kamnov. Kako nastane kos po meri →
Prstan: V Sloveniji in večjem delu celinske Evrope velikost prstana navajamo z notranjim obsegom v milimetrih: velikost 54 pomeni obseg okoli 54 mm. Prsti so na mrazu manjši, na toplem in po naporu pa večji, zato velikost izmerimo pri sobni temperaturi, najbolje pozneje v dnevu. Širok obroč tesneje objame prst, zato potrebuje nekoliko večjo velikost kot ozek. Najzanesljivejša je meritev z merilnimi obročki v ateljeju.
Verižice: Verižice so v standardnih dolžinah 40, 45, 50, 60, 75 in 90 cm. Krajše ležijo ob vratu in na ključnici, srednje na prsih, najdaljše še nižje; kje točno, je odvisno od postave.
Zapestnice: Verižna zapestnica za žensko je navadno dolga okoli 18 cm. Toga zapestnica (bangle) mora iti čez dlan ali pa se odpre na tečaj, odprta zapestnica (cuff) v obliki črke C pa se natakne na zapestje.
Vsaka vrsta nakita ima svojo stran, kjer najdete njene podvrste ter nasvete za izbiro in nego. Vsak kos lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali brez njih.
Zaročni, poročni in drugi prstani. Prstan nosimo na roki, kjer je bolj izpostavljen udarcem kot drug nakit, zato sta pri njem še posebej pomembna izbira kamna in trdna vdelava.
Uhani, od drobnih čepkov do bogatih visečih, okvirjajo obraz. Pri izbiri štejejo velikost, teža in pritrditev, ki mora biti varna in udobna. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste uhanov poznamo, kako se pripnejo, na kaj paziti pri izbiri in kako jih negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini in nekaj zanimivosti. Vsako od teh vrst lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali biseri ali brez njih.
Ogrlica je vsak kos nakita, ki ga nosimo okoli vratu: verižica, niz biserov ali kroglic, kovinski trak (s kamni ali brez) ali pa obesek na verižici. Dolžina določa, kje leži, zaponka pa, kako varno je zapeta. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste ogrlic poznamo, kako dolge so, na kaj paziti pri izbiri in kako jih negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini in nekaj zanimivosti. Iz kakšnih členov je lahko verižica, preberite na strani Verižice. Vsako ogrlico lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali biseri ali brez njih.
Verižica je niz povezanih kovinskih členov, ki so lahko tudi kroglice ali ploščice. Verižica, ki jo nosimo okoli vratu, je ena od vrst ogrlic in nanjo lahko obesimo obesek. Iz verižic izdelujemo tudi zapestnice. Od vzorca členov je odvisno, kako je verižica videti, kako se prilega in kako trdna je. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste verižic po vzorcu členov poznamo, katera je primerna za obesek, na kaj paziti pri izbiri in kako verižice negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini. Verižico vam izberemo tako, da se ujema z obeskom in z vami, iz zlata ali platine.
Obesek je okrasek ali kamen, ki visi na verižici ali nizu. Lahko je preprost soliter, medaljon s spominom, kameja ali simbol, ki vam nekaj pomeni. Težo obeska nosita ušesce in verižica, zato morata biti dovolj trdna. Na tej strani boste izvedeli, katere vrste obeskov poznamo, na kaj paziti pri izbiri in kako jih negovati, za konec pa še nekaj o njihovi zgodovini in nekaj zanimivosti. Vsak obesek lahko izdelamo po meri, iz zlata ali platine, s kamni ali biseri ali brez njih.
Gibke verižne in teniške zapestnice ter toge zapestnice (bangle, cuff). Zapestnica se veliko giblje in drgne, zato sta pomembni dobra zaponka in varovalo.
Broška se pripne na oblačilo z iglo in varnostnim zapiralom. Ker ni v stiku s kožo in je manj izpostavljena udarcem, lahko vsebuje tudi občutljivejše materiale, na primer emajl in bisere.
Prstan po meri nastane iz treh odločitev: kako so razporejeni kamni, kakšna je rinka in kako so kamni vdelani. Odločitve se med seboj prosto prepletajo, zato je možnosti veliko. Halo lahko postavimo na gladko, razcepljeno ali s pavéjem okrašeno rinko, soliter pa vdelamo v pronge (kovinske kremplje, ki držijo kamen) ali v bezel (kovinski okvir). Vsakemu prstanu lahko damo tudi svoj slog, od starinskega do sodobnega.
Razporeditev kamnov najbolj določa, kakšen je prstan na prvi pogled. Prstan ima lahko en sam kamen, dva drug ob drugem ali tri v vrsti. Osrednji kamen lahko obdaja venec drobnih kamnov, več kamnov je lahko zbranih v skupino, pri pavéju pa drobni kamni tesno drug ob drugem prekrijejo površino kovine. Manjši kamni prstanu dodajo iskrivost, venec okoli osrednjega kamna pa ga lahko optično poveča.
Rinka nosi kamen in prstanu daje obliko. Proti kamnu se lahko dvigne v lokih, se pred njim razcepi ali pa se njena konca mimoideta. Rinka je lahko ožja ali širša, gladka ali s kamni, pomemben pa je tudi njen profil (prerez): ploščat, polokrogel, konkaven ali z zaobljeno notranjostjo, ki je na prstu udobnejša. Od oblike rinke in glave je odvisno tudi, ali se bo poročni prstan tesno prilegal ob zaročnega.
Nekatere prstane določa namen ali oblika in ne razporeditev kamnov. Eternity prstan ima vrsto enakih kamnov, ki obkroža vso rinko ali le njen sprednji del, in se pogosto podari ob obletnici. Kadar kamni obkrožajo ves prst, je prstanu velikost zelo težko spremeniti, zato ga izdelamo na točno mero. Koktajl prstan je velik in opazen, pečatnik pa ima ravno ploščico, v katero vgraviramo začetnice ali znak.
Vdelava je način, kako kovina drži kamen, in njena prva naloga je, da ga drži varno. Najpogostejši so prongi, ki kamen primejo v nekaj točkah, zato ostane skoraj ves odprt svetlobi in pogledu. Bezel (kovinski okvir) objame rob kamna in ga varuje pred udarci. V kanalu so kamni v vrsti med dvema kovinskima stenama, pri pavéju pa sedijo v izrezanih ležiščih, drži pa jih kovina, ki jo potisnemo čez njihov rob.
Vdelavo izberemo glede na kamen, vrsto nakita in to, kako ga boste nosili. Prstan je bolj izpostavljen udarcem kot uhan ali obesek, zato mehkejše ali krhkejše kamne in kabošone raje vdelamo v bezel, napetostna vdelava pa je primerna le za zelo trde kamne, kot sta diamant in safir. Prongi se z nošenjem obrabijo in zrahljajo, zato je nakit s prongi dobro vsaj enkrat na leto prinesti na pregled.