Vodnik po nakitu in kamnih

Diamant je mineral iz ogljika s kubično kristalno zgradbo in najtrši naravni mineral (10 po Mohsu). Visok lomni količnik in močna disperzija mu dajeta adamantni sijaj, briljanco in ogenj, ki ju dober brus poudari. Večina diamantov je brezbarvnih do rahlo rumenkastih ali rjavkastih in jih ocenjujemo po 4C: brusu, barvi, čistosti in masi. Izrazito obarvani, barvni diamanti (*fancy*), so redki. Diamant brez pridevnika je vedno naraven; diamant, vzgojen v laboratoriju, mora biti jasno označen, po pravilih CIBJO kot sintetični diamant.

Rubin je rdeči različek minerala korunda (aluminijev oksid). Rdečo barvo mu daje krom, ki povzroča tudi rdečo fluorescenco, zato rubini z malo železa na dnevni svetlobi kar žarijo. Z diamantom, safirjem in smaragdom spada med tradicionalno najbolj cenjene kamne. Trdota 9 in odlična žilavost ga uvrščata med najtrpežnejše kamne v nakitu, zato je neobdelan ali segret rubin primeren tudi za prstan, ki se nosi vsak dan.

Safir je različek minerala korunda (aluminijev oksid), istega kot rubin. Beseda safir brez pridevnika pomeni modri safir; modro barvo mu dajeta železo in titan. Tudi korund drugih barv, razen rdeče, je safir, le z barvnim pridevnikom: rumeni, roza, zeleni safir. V trgovini jim skupaj pravijo barvni safirji (*fancy*). Trdota 9 in odlična žilavost ga uvrščata med najtrpežnejše kamne v nakitu, zato je neobdelan ali segret safir primeren tudi za prstan, ki se nosi vsak dan.

Smaragd je zeleni različek minerala berila; isti mineral sta tudi akvamarin in morganit. Zeleno barvo mu dajeta krom in/ali vanadij; presvetel ali z železom obarvan zelen beril se imenuje zeleni beril. Z diamantom, rubinom in safirjem spada med tradicionalno najbolj cenjene kamne, njegovo vrednost pa najbolj določa barva. Vključki so pri smaragdu pričakovani in skoraj vedno vidni s prostim očesom. Trdota 7,5–8 je visoka, a smaragd je krhek, zato zahteva več pazljivosti kot rubin ali safir.

Tanzanit je modra do vijolična sorta minerala zoisita (kalcijev aluminijev silikat), ki jo obarva vanadij. Odkrili so ga leta 1967 v gričevju Merelani v severovzhodni Tanzaniji, ime pa mu je leta 1968 po državi Tanzaniji dal Tiffany & Co. V kakovosti dragega kamna ga do danes poznamo samo s tega nahajališča. Surovec je večinoma rjavkast, zato je skoraj vsak tanzanit na trgu segret. Je močno pleohroičen, zato je od smeri brušenja odvisno, ali je kamen od zgoraj bolj moder ali bolj vijoličast. S trdoto 6 do 7 in eno smerjo popolne razkolnosti je ranljivejši od večine pogostih draguljev v nakitu, npr. rubina in safirja. Mineral zoisit nosi ime po baronu Žigi Zoisu.

Spinel je mineral magnezijev aluminat (MgAl₂O₄) s kubično kristalno zgradbo. S trdoto 8, dobro žilavostjo in močnim sijajem je primeren za vsak kos nakita. Najbolj cenjene so žive rdeče, roza in kobaltovo modre barve. Velike rdeče spinele so stoletja imenovali *balas* in jih imeli za rubinu podobne kamne; kot samostojen mineral so spinel ločili konec 18. stoletja, v 19. stoletju pa se je izkazalo, da so spineli tudi številni slavni »rubini«. Večina spinelov na trgu ni obdelana.

Ametist je vijolična do rdečkasto vijolična sorta kremena (SiO₂). Barvo mu dajejo sledi železa, iz katerih je naravno sevanje v kamninah ustvarilo barvne centre; zato barva na vročini izgine. Do 19. stoletja je bil redek in zelo cenjen, z velikimi nahajališči v Braziliji pa je postal dostopen. Danes ga največ kopljejo v Braziliji, Urugvaju in Zambiji. S trdoto 7 je primeren za vse vrste nakita, tudi za prstan.

Akvamarin je moder do zelenkasto moder različek minerala berila; isti mineral sta tudi smaragd in morganit. Ime izhaja iz latinskega *aqua marina*, »morska voda«. Barvo mu daje železo, skoraj vsi modri akvamarini na trgu pa so segreti, kar jim da čistejšo modro barvo. Raste v velikih in pogosto zelo čistih kristalih, zato je na voljo tudi v velikih merah. Trdota 7,5–8 ga naredi primernega za nakit, ki se nosi vsak dan; ob močnem udarcu pa se lahko okruši, zato ga varujte pred udarci.

Aleksandrit je sorta minerala krizoberila (berilijev aluminijev oksid, BeAl₂O₄), ki jo obarva krom. Njegova posebnost je sprememba barve: pri dnevni svetlobi je zelen do modrikasto zelen, pri svetlobi žarnice rdeč do vijoličast. Laboratoriji krizoberil imenujejo aleksandrit le, če se mu barva opazno spremeni in če spremembo povzroča krom. S trdoto 8,5 in odlično žilavostjo je primeren za vsak kos nakita. Odkrili so ga v 1830-ih v smaragdnih rudnikih na Uralu, ime pa je dobil po ruskem prestolonasledniku, poznejšem carju Aleksandru II. Večina brušenih aleksandritov tehta manj kot en karat; lepi večji kamni z izrazito spremembo barve so zelo redki. Navadno ni obdelan.

Turmalin je skupina borosilikatnih mineralov z bogatim spektrom barv — prihaja v praktično vsaki barvi, pogosto večbarvna v istem kristalu. Barvo mu dajejo različni elementi: mangan (roza, rdeča), železo (modra, zelena, rumena), krom (intenzivna zelena), baker (električna modra Paraíba turmalina). Je eden od mineralov z највишими мешания piezoelektrič nog in piroelektričnega učinka — kristal se naelektri ob pritisku ali spremembi temperature.

Citrin je rumena do oranžna sorta kremena, obarvana z železovimi primesmi. Ime izhaja iz latinščine citrus (limona). Naravni citrini z intenzivno barvo so relativno redki — večina tržnega citrina je termično tretiran ametist ali smoky quartz. Madeira citrin z globoko rdeče-oranžno barvo je najcenjenejša sorta.

Granat ni en mineral, temveč skupina kemično sorodnih mineralov z enako kristalno strukturo. Skupna formula X₃Y₂(SiO₄)₃ dopušča ogromno variacij. Najpogostejši je rdeči almandinski granat, a obstajajo zeleni (demantoid, tsavorit), oranžni (spessartin, hessonit), vijolični in celo redki modri ter barvo-spreminjajoči primerki.

Opal je edinstven mineraloid — amorfna oblika hidratiziranega kremenovega dioksida (SiO₂·nH₂O). Njegova edinstvena lastnost je »play of color« (igra barv) — optični pojav, pri katerem kamen prikazuje mavrico gibajočih se barv. Nastane s sedimentacijo koloidnih kremenčevih kroglic v praznine v kamnini, ki nato difrakcirajo svetlobo.

Biser je edinstven organski dragulj — nastane v mehkužcih (školjkah in polžih) kot obrambni mehanizem ob vdoru tujka. Mehkužec izloča nakar (nacre/mother-of-pearl) okoli tujka v koncentričnih plasteh. Je edini dragulj, ki ga ustvari živi organizem. Naravni biseri brez človekovega posredovanja so danes izjemno redki — kar je na trgu, so kultivirani biseri.

Morganit je roza, vijoličasto roza ali *peach* (rožnato oranžen) različek minerala berila; isti mineral sta tudi smaragd in akvamarin. Barvo mu daje mangan. Ime je leta 1910 predlagal ameriški gemolog George F. Kunz, v čast bančniku in zbiratelju J. P. Morganu. Večino morganita na trgu obsevajo, segrejejo ali oboje, da dobi čistejšo ali močnejšo roza barvo. Raste v velikih kristalih, zato so veliki brušeni kamni pogosti, močnejšo barvo pa navadno pokažejo šele večji kamni. S trdoto 7,5–8 je primeren tudi za nakit, ki se nosi vsak dan, če ga varujete pred močnimi udarci.

Peridot je draguljna sorta olivina (Mg,Fe)₂SiO₄, eden od redkih kamnov, ki prihaja v eni sami barvi — olivno zeleni do živo zeleni (barvo daje železo, ne primesi). Je eden od redkih draguljev, ki nastane v Zemeljskem plašču (ne skorji), in je bil najden tudi v meteoritih (pallasitih). Kleopatra je njene »smaragde« morda nosila peridote z otoka Zabargad.

Mesečnik je sorta ortoklas feldspara z izjemnim optičnim pojavom adularescence — modrikast do bel svetlobni »svit«, ki se premika po kamnu kot odblesk mesečine. Je eden od Indijinem dragih kamnov in kamenih mene Hindu boginje Lakshmi. Ceylonski mesečniki z modrim sijajem na beli osnovi so absolutna referenca kakovosti.

Topaz je alumosilikat fluorid (Al₂SiO₄(F,OH)₂) s trdoto 8 — izjemno trd in trpežen kamen za nošenje. Prihaja v bogati paleti barv: naravni brezbarvni, rumeni, oranžni, rožnati, modri in zeleni. »Imperial topaz« — ekskluzivno iz Brazilije, v živo oranžni do breskovi barvi z rdečkastimi odtenki — je absolutno najdragocenejša sorta.

Zirkon je eden od najstarejših mineralov na Zemlji — najstarejši znani zirkon kristal (Jack Hills, Zahodna Avstralija) ima 4,4 milijarde let. Je naravni mineral, ki ga je treba strogo ločiti od sintetičnega kubičnega cirkonija (CZ) — to sta popolnoma različni snovi. Naravni zirkon ima med vsemi naravnimi kamni najvišji lomni količnik in eno od najboljših disperzij.

Kunzit je roza do vijoličasto-roza sorta spodumena (litijski piroksen), obarvana z manganom. Poimenovan po gemologu G.F. Kuntzu leta 1902. Prihaja v izjemno velikih kristalih — kamni nad 100 ct niso neobičajni. Ima intenziven pleokroizem: različne barve gledano iz različnih osi (roza, vijoličen, brezbarvno). Poznan po izjemni bistri roza barvi, ki spominja na morganit a je bolj vijolična.